Izvajalec: Kapela La Chateliere
Založba: Samozaložba
Izid: year
Ocena: 4.6/5
Kapela La Chateliere je zasedba, ki jo sestavljajo trije imenitni glasbeniki – pihalist Andrej Čopar, multi-instrumentalist in producent Andrej Žibert in harmonikaš Evgen Malis. De Profundis je ime njihovega prvenca, ki so ga posneli md letoma 1991 in 1995. Album je resda nekoliko dolg in mnogi bi pomislili, da na tako dolgem albumu kvaliteta ne more biti vedno na vsiokem nivoju, a je pri tem albumu očitno, da je šlo za večletni trud in album vseskozi ohrani svojo intenziteto.
Pri zasedbi sta glavna skladatelja Andrej Čopar, veliki pihalist in trenutno član imenitne jazz rock zasedbe Miusow Quartet, in Andrej Žibert, ki je na plošči tudi producent. Vsak ima nek svoj specifičen slog skladanja in oba imata enakovreden delež na albumu. Ravno to dela ploščo tako zanimivo. Na skladbi Ajde svoje sposobnosti prikaže še harmonikaš in klaviaturist Evgen Malis, kar je nedvomno nekoliko razbremenilo oba glavna akterja.
Kapela La Chateliere so z albumom De Profundis ustvarili eno najboljših plošč v Sloveniji. Vidi se vpliv duhovitosti in avantgarde njihovih predhodnikov Begnagrad in Quatebriga, a Kapela se nikakor ne zadovoljijo le s posnemanjem teh zasedb. Njihov slog je nemogoče določiti, saj igrajo vse – od vrhunskega jazz rocka, metala, hard rocka, ambientalne glasbe, avantgarde in še veliko več. Vsaka kompozicija je zgodba zase, tako slogovno kot v smislu strukture. Možje ničesar ne prepuščajo naključju, temveč so vse kompozicije izredno dodelane in urejene, solaže pa so namenjene temu, da glasbo le dopolnjujejo.
Kot sem že dejal, ima vsak član svoj slog komponiranja. Čopar je v glavnem zasidran v avantgardnem slogu in v jazz rocku, a v tem je tako dober in nevsakdanji, da nas venomer vnovič preseneti s kakšnim delom. Balkan Things prikaže Čoparjevo naklonjenost balknaskim melodijam, čeprav je v teh kompozicijah tudi dosti drugih komponent (med drugim tudi nekaj funka). Podobno spogledovanje s tovrstnimi melodijami je Andrej prenesel tudi v svojo sedanjo zasedbo Miusow Quartet in prav težko bi se odločil kje mu tovrstni podvigi bolj uspevajo, saj je tudi pri Kapela La Chateliere znal te elemente subtilno vnesti v svoje skladbe.
Žibertov slog skladanja je precej drugačen. Na določenih mestih se opazi njegova ljubezen do vseh zvrsti rocka, še posebej hard rocka, na Silently Playing His Trumpet pa bi lahko rekli, da se celo spogleduje s progresivnim metalom. Sicer se tudi Žibert dosti poslužuje z bolj eksperimentalnimi prijemi in doprinese tudi svoj vpogled v jazz rock, v glavnem pa je vse skupaj drugačno od Čoparjevega sloga. Na trenutke lahko slišimo tudi bolj atmosferične dele in balkanske elemente (podobno kot pri Čoparju).
Evgen Malis je sicer prispeval le eno skladbo, a je ta skladba pomembna, ker ne le razbremeni oba glavna skladatelja, temveč poskrbi še za dodaten element presenečenja in drugačnosti. Tako prav nikoli ne veš kaj bo sledilo. Njegov slog je še najbolj mračen od vseh in nekoliko spominja na Univers Zero v srednjem obdobju (Heatwave), vendar pa meša notri tudi elemente duhovitosti.
Mislim, da so možje že, ko so ustvarjali glasbo, vedeli, da ta glasba ne bo dosegla širšega kroga poslušalstva. Sliši se, da je plošča plod čistega užitka do glasbe, brez kakršnihkoli pretenzij po slavi. In takšna bi glasba tudi morala biti. Glasbeniki jo morajo delati zase in za svoje veselje. Če je všeč kakšnemu poslušalcu, je sekundarnega pomena.
Kot sem že rekel – na tem albumu je vse podrejeno kompozicijam, vendar pa človek ne more mimo tega, da se ne bi čudil visoki kvaliteti igranja posameznikov. Andrej Čopar je nedvomno eden najboljših pihalistov v Sloveniji in njegov slog je vse prej kot običajen. Na flavti igra v glavnem klasičen slog, včasih pa uporabi tudi tehniko, ki jo je populariziral Ian Anderson. Na saksofonu je veliko bolj jazzovski in zdi se kot da mu na tem instrumentu bolj “steče”. Mislim, da bi mu lahko upravičeno rekli slovenski David Jackson, tako zaradi neobičajnega sloga igranja kot tudi zaradi same karizmatične pojave.
Evgen Malis poskrbi za dele na harmoniki, klaviaturah in pozavni. Tudi na njemu ni nič običajnega. Harmonika je po Begnagradu postala tradicionalen instrument v slovenski avantgardni glasbi in Malis pusti svoj pečat z odlično predstavo. Tudi deli na klaviaturah so impresivni, medtem ko je pozavna uporabljena bolj redko.
Andrej Žibert je nekako slovenski Dave Kerman. Multi-instrumentalist, kateremu so primarni instrument verjetno bobni. Na bobnih je res kvaliteten, morda bi celo nekoliko bolj ustrezal za rockersko skupino, saj je njegov slog precej agresiven, a med jazzovskimi in avantgardnimi deli pokaže, da mu ni tuj niti bolj “mehek” slog. Žibert odigra tudi bas in sicer izvrstno.
Na albumu se kot gost pojavi tudi Marko Kodelja na viloini in se še posebej izkaže z nekaj čudovitmi deli na Balkan Things, kjer violina zasiji v vsej svoji veličini. Čeprav nastopi šele proti koncu prvega dela, pa skupaj s klavirjem in saksofonom poskrbi za dramatičen zasuk.
Album De Profundis je izdelek, ki bi ga moral imeti vsak slovenski ljubitelj eksperimentalne glasbe, saj je album tako izjemen. Na njem so zajete skoraj vse barve kvalitetne glasbe. Slišimo lahko duhovite dele, mračne trenutke, trenutke kjer se ti dlake postavijo pokonci, čustvene zasuke – to je tisto za kar glasbo poslušam. Takšnih izdelkov ni veliko in da toliko dobre glasbe slišim prav v Sloveniji, je tudi svojevrsten čudež. De Profundis me vedno znova preseneča s svojo globino, igranjem, tehnično kompleksnostjo in čustveno obarvanostjo. Torej, album ki ima vse – globino in mojstrsko igranje. Če ga kje vidite, se ne obotavljajte, ker gre za izdelek neizmernih kvalitet.
Zasedba
Andrej Čopar – flavta, saksofoni, WX7
Evgen Malis – harmonika, pozavna, DX7
Andrej Žibert – bobni, kitara, bas, programiranje
Gost: Marko Kodelja – violina
Produkcija
Andrej Žibert
Seznam skladb
1. Intro
2. Balkan Things 2
3. Balkan Things 3
4. Balkan Things 1
5. Synthesis
6. Silently Playing His Trumpet
7. The Day Impression
8. Kosovo Noise Shot
9. Internacionala Futuristica
10. Ajde
11. Preludio
12. A Kapela
