Izvajalec: Rush, Otis
Založba: Bullfrog Records
Izid: year
Trajanje: 40.44
Ocena: 4.5/5
Okoli “Right Place, Wrong Time” se v obdobju od časa nastanka albuma, pa vse do njegovega končnega izida, pletla zanimiva zgodba. Kljub temu, da je Otis Rush dokončane posnetke na trakove “položil” že leta 1971 je albumu luč sveta ugledal šele dobrih pet let kasneje. Glavne krivce za zakasnitev izida plošče lahko iščemo pri odgovornih na založbi Capitol, ki so album najprej zavrnili češ da je preslab, in zatorej ni vreden energije in angažmaja, ki bi ga gospodje porabili za njegovo spodobno distribucijo. Manjko poslovne zrelosti in kajpada tudi zdrave pameti je tule torej evidenten, sploh če vzamemo na znanje, da gre za enega najbolj vplivnih albumov v povesti bluesa. Otis je bil tako primoran odkupiti zvočne zapise lastnega dela, omenjene je kasneje zaupal založbi Bullfrog, pri kateri je “Right Place, Wrong Time” naposled izšla leta 1976.
Stil igranja Otisa Rusha je edinstven, resda mogoče niti ne tako spektakularen kot recimo pri sodobniku Buddyju Guyju, vendar gre vseeno za vitalen in čvrst derivat prvinskega kitarskega bluesa, ki z Right Place, Wrong Time brez strahu narekuje evolucijske tokove električnega bluesa. Otisove “rešitve” so enostavni, grobo odsekani melodični manevri pogosto grajeni na sporočilnosti enega samega tona, ki s preprostim zategovanjem strune vneto menjava razpoloženjske odtenke. Otis se pogosto spogleduje z za klasične standarde bluesa nekonvencionalnimi akordnimi obrati in strukturami, s katerimi nas rad pušča v negotovosti v katero smer bo ob naslednjem trenutku krenil. Pulz njegove igre je nestalen, v vsakem primeru pa močno odvisen od razpoloženja vokala, s katerim rade volje hodi v štric. Za slednjega bi lahko rekli, da je tipično bluesovski, s komaj opaznim, a vseeno dovolj prisebnim pridihom soulu sorodne naravnanosti.
Otisov pristop je iskren in neprisiljen in vse od začetnega takta albuma naprej sledi izključno svojim čustvom. Prvi v seriji rafalov razvratnih ustvarjalnih brizgov plošče se v podobo edinstvene bluesovske stvaritve najprej zlije v uvodni “Tore Up”, ki nemudoma udari opremljena z vsem izraznim bistvom Otisa Rusha! Nadaljevanje z naslovno “Right Place, Wrong Time” za netrenirano uho izpade precej bolj krotko, kar je varljivo, saj za zvočno kuliso odlično umeščenih pihalnih aranžmajev in stalnega “prepiranja” zvoka hammond orgel ter kitare, pred katero svojo monodramo vodi strahovita vokalna dostava, skriva niz emotivnih izbruhov trajno poškodovane duše. “Three Times A Fool” pridno sledi zgledu predhodnice, z malce več tempa nas omreži prepoznavna moralna oporečnost plesa za spodbujanje plodnosti “Natural Ball”, medtem ko “Lonely Man” priča v prid trditvi, da se Otis odlično znajde tudi brez šeststrunske “oborožitve”, torej ko prepričljivo nagovarja le z grabežljivo ostrino svojega glasu.
“Right Place, Wrong Time” brez dvoma spada v kategorijo najbolj prepričljivih pokazateljev ustvarjalne vitalnosti Otisa Rusha. Gre za album, ki je legendo bluesa takrat kot je bilo to za oživljanje žanra najbolj potrebno utrdil na mestu enega vodilnih nosilcev praporjev bluesa čikaške generacije. Album drži pomembno mesto v evoluciji blues glasbe, ki je po prehodnem obdobju iz konca 60tih let, resda ne iz vidika kreativnosti pač pa zagotovo skozi prizmo popularnosti, zakorakala v najtemnejše odbobje. Lahko bi rekli, da je Otis Rush po vzoru Freddieja Kinga eden glavnih krivcev za reaktivacijo bluesovskega barometra, ki so ga na končno pot do vrelišča pognale šele kasnejše generacije blues glasbenikov.
Zasedba
Otis Rush: vokal, kitara
Fred Burton: kitara
Ira Kamin: orgle
Mark Naftalin: kavir
John Kahn: bas
Doug Kilmer: bas
Bob Jones: bobni
Hart McNee: alt saksofon
Ron Stallings: tenor saksofon
John Wilmeth: trobenta
Produkcija
Nick Gravenites & Otis Rush
Seznam skladb
1. Tore Up
2. Right Place, Wrong Time
3. Easy Go
4. Three Times A Fool
5. Rainy Night in Georgia
6. Natural Ball
7. I Wonder Why
8. Your Turn To Cry
9. Lonely Man
10. Take A Look Behind
