Wajdooshna Rocks mini festival
petek, 11. 9. 2026
Letališče, Ajdovščina, Slovenija
“Ali si Ajdovščina sploh zasluži rock festival?”
Festival Wajdooshna rocks je že od začetka spremljala smola. Originalni datum 21. 8. 2026 je bil odpovedan zaradi groznega vremena. Vreme na novi, zlovešči, datum 11. 9. 2026 ni bilo kaj prida boljše, se je pa zvečer dovolj zjasnilo, da je bila izvedba omogočena. Originalni plac (Šturska ploščad) je bil na novi datum zaseden, zato se je dogodek preselil na precej bolj prepišno lokacijo na letališču.
Ne vem, kaj od navedenega je bilo krivo za res uboren obisk. Ali pa je morda Ajdovščina dokončno prekinila s svojo rockovskimi in rockerskimi (da ne rečem metalskimi) koreninami? O številkah ne bi, ampak če rečem, da si pivo dobil v petih sekundah, hamburger pa v treh minutah in pol, sem povedal dovolj.
Povem pa lahko tudi, da je vsem, ki jih ni bilo, lahko prekleto žal. Trije odlični bendi, res dober zvok in dobro razpoložena publika. Kaj več si lahko človek želi na frišen poletno-jesenski večer?
Zadevo je otvoril lokalni bend Mačji Kwt (legendarno ime!!!) z mešanico avtorskega materiala in žanrskega mišmaša priredb. Dekleti in fanta so stari 17 let in trema jih je dobesedno prikovala na odrska tla. Če je trema ohromila njihovo sposobnost gibanja, pa ni onemogočila glasbeno vokalne izvedbe, ki je bila za tako mlad bend na zavidljivem nivoju. Tu in tam se je prikradel kak fuš in ritmični zamik, vendar so zanimiv vokal in dovoljšnja tehnična podkovanost inštrumentalistov poskrbeli za razgiban nastop in spodobno sodelovanje publike. Če sem prav štel, so izvedli tri avtorske pesmi, že dobro udomačen lokalni hitič Sosejda n balkoni (dvakrat, tudi za bis), Twoja nona kdi in še enega, kateremu ne vem naslova. In ravno ta, zadnji, kaže ves potencial tega benda, to je smer, katero bi morali po mojem skromnem mnenju ubrati. Srečno, Mačji kwt!
MRFY. Bend, ki ga definitivno ne poslušam vsakodnevno. Tedensko. Mesečno. Letno. Pač ni moj tip muzike. Ampak fantom ne gre osporavati odrske karizme in energije. V nastop so krenili sproščeno in samozavestno, z zanimivo odrsko postavitvijo (bobnar je bil v isti liniji z ostalimi člani). Ne vem, ali je temu botrovala velikost odra, izgledalo je dobro. Zvok je bil udaren, kar ni samo po sebi umevno za odprte in vetrovne lokacije. MRFY je bend, ki se ne obremenjuje z žanrskimi omejitvami, njihov indie-pop-rock je poln nalezljive melodičnosti, iznajdljive lirike in komercialne mrakobnosti. Vizualije na velikem ekranu v ozadju so vsebovale dovolj humorja in realistične življenjskosti, ki sta pomembno podkrepila sporočila komadov. Pod odrom se je drenjala skupinica oboževalk, ki so obudile koncertno vzdušje in odpele vsa besedila na pamet. Umru zate, nov komad Ps, Prjatučki in tako naprej. MRFY so tako komercialni, da sem večino komadov poznal in sem lahko pritegnil refrenom. Pozornost mi je vzbudil komad z naslovom Palipali z refrenom “Pali, pali, pali po materiali”. Pali po materiali je namreč fraza, ki jo je skomercializiral član moje širše družine in pomeni poziv družbi, naj plane na hrano. No …
Vrhunec MRFY koncerta pa sta bila Euro-dance komada Noč in dan ter Počitnice, ki sta nas vrnila kakih 20 ali 30 let v preteklost. Absolutna norišnica za konec! Pozitivna aroganca in zrelaksiran “attitude” benda sta kar sevala z odra. Glasbeno me sicer niso spreobrnili (razen nove osebne himne Po-po-po-po-čitnice …), v živo pa jih bom šel še kdaj pogledat. Zagotovo.
Šank Rock brez klaviatur in z dvema kitarama. Brez Bora Zuljana. Obvezno preverit. Brez nadaljnjega, stvar zveni odlično. Surovejši verziji zgodnjih hitov Zabava in Pridite na žur sta resnično veliko pridobili v novem aranžmaju.
Ampak, ja. Po MRFY je skupinica oboževalk odšla, tako da so Šank Rock stopili pred ostanke publike. In odrjoveli, odžagali in odtopotali skozi pošteno dolg seznam komadov. Seveda v tem stadiju kariere brez najmanjše težave lahko sestavijo setlisto samih hitov in so tudi jo. Bobnar Aleš Uranjek je zaradi operativnega posega manjkal, nadomestil ga je bobnar skupine Batista Cadillac Matjaž Skaza, ki se je dvajsetih (in drobiž) pesmi naučil v vsega štirih dneh. Bravo, Matjaž!
Na moje olajšanje se skupina ni poslužila nasnetih klaviatur, temveč je vse pesmi (razen nekaterih balad, kjer je na klaviature presedlal eden od novih kitaristov Marko Zorc) prearanžirala za dve kitari. Marko in drugi kitarist Andrej Rot sta nastopila kot stara odrska mačka in s kitarskimi medigrami in kvalitetnimi spremljevalnimi vokali nadgradila zvočno sliko. Borove in Zvonetove solaže oplemenitita z lastnim stilskim pečatom, vendar zvesto sledita duši vsake solo kompozicije.
Obvezne balade so ogrele srca nežnejšega spola v publiki, kjer pa nova sestava res zasije, so udarnejše zadeve. Tih bod’ in igraj, TV, Hočeš nočeš, Maček, Pridite na žur so zasijale v udarnejši preobleki in razgibale premrzli publikum. Začuda je bil našibkejša točka nastopa vokalist Matjaž. Začel je dobro, v znani maniri zrelega vokalista, ki jo uspešno fura zadnjih 7-8 let. Nekje v zadnji tretjini koncerta ga je pobralo in je par komadov odbasiral kako oktavo nižje, na koncu pa se je spet pobral. Zna biti, da je bila večerja v gostilni na Titovem trgu v Ajdovščini več, kot samo večerja … Basista Cveta Polaka ni potrebno podrobneje predstavljati, zanesljivo ritmično okostje kot vedno.
Šank rock niso razočarali, dobro naoljena koncertna mašina pač melje vse pred sabo. Upam, da bodo novo bendovsko energijo uspeli pretvoriti tudi v energično novo glasbo, da nadgradijo dokaj standardno balado Pomisliš kdaj name.
Posebno omembo si zasluži Lea Bajc, ki je z dih jemajočim nastopom (ples in akrobatika na svilenih vrveh visoko nad tlemi) popestrila odmor med Šank Rockom in MRFY (na željo organizatorja na glasbeno podlago Nothing Else Matters) ter klasiko Metulj med nastopom Šank Rocka). Ekspresivno in navdušujoče!
Da ponovim, obisk je lahko v sramoto vsem primorskim ljubiteljem kitarske godbe. Upam, da bosta organizatorja zbrala pogum za še en poskus v letu 2027. Sam bom zagotovo tam!
Tekst in fotke: Igorac
