Avenged Sevenfold
Ljubljana / Križanke / Slovenija
sreda, 18. 6. 2025, vrata ob 19.00 uri, začetek koncerta ob 21.30 uri
Pa pridejo tisti posebni koncerti. Posebnih turnej. Posebnih skupin! Zapišejo se pod rubriko: “Nepozabno!” Koncerti tudi takšnih rock/metal skupin, ki že lep sveženj let obvladujejo vrhove globalne priljubljenosti! Naposled pa tudi s prvim obiskom v Sloveniji! So to nemara A7X? Resno? Vsekakor. Zato je bilo jasno, da bo šlo to pot na zob. Križanke so bile namreč razprodane že več kot dva meseca pred koncertnim spektaklom. Nemara celo rock/metal koncertom leta (v Sloveniji). Bojda je bilo prodanih 2.800 vstopnic.
Ljubljana je bila v času pred koncertom dobesedno preplavljena s privrženci skupine. Že takoj, ko sva z legendarnim Denisom ‘primencljala’ do podhoda Maksimarketa, sta nama prekrižali pot dva, z obraznim puhom porasla mladca, v družbi zelo verjetnega očeta, ki jima je kazal pot ter zelo verjetno v tem večeru opravljal tudi vlogo ‘srečnega’ šoferja. In do Križank smo se kopičili. Iz studencev, v potoke, v reko z izlivom na Napoleonovem trgu! Že ta predkoncertna uvertura postopnega stopnjevanja evforičnosti v smer adrenalinske naglice, je obelodanila, da se obeta tega večera v Križankar prav poseben dogodek.
Avenged Sevenfold so danes zares veliko ime na mednarodni sceni. Skupina, ki je kljubovalno stala in obstala. Preizkusila vsaj toliko slogov, kot je lukenj na puminih ‘high topkah’ in iz vsake zgodbe uspela pričarati zmagoviti poker asov izza rokava. Vedno so bili ob pravem času na pravem mestu, občinstvo pa je absorbiralo prav vse kar je prihajalo tako iz studia, kot odrov. In raslo. In danes so ti kalifornijski, lahko površno rečemo eksperimentalni metalci, resno postali orjaška mašinerija.
Kratek sveženj poletnih nastopov skozi letošnji junij po Evropi, je torej pripeljal skupino naposled tudi v slovensko prestolnico. Edini izmed desetih koncertov te turneje brez predskupine je bil prav ljubljanski. Na preostalih koncertih opravljajo to vlogo Palaye Royale in Ignite.
Križanke so bile nabite do zadnjega kotička. V kotlu je vrelo. V minutah pred koncertom se skozi glavni vhod ni dalo več preriniti, moral si uporabiti tisti ‘stranski obvoz’ po stopnicah na desni, kar te je pripeljalo povsem na vrh prizorišča. Pa vseeno si tudi tam nehvaležno trčil v zastrt pogled na oder. Kvintet je krenil na oder natanko ob pol desetih zvečer! Po uvodnem Nightcall, ki pripada elektro-house umetniku Kavinskemu, je skupina planila v akcijo z Game Over, komadom aktualnega in skupno osmega studijskega albuma “Life Is But A Dream…”, ki je izšel v predlanskem juniju! Zvok od uvodnega tona odličen na sredini, levo in desno ter seveda na vrhu. Del koncerta sem spremljal ob glavnem vhodu, zvočna slika je bila tudi pri levi strani prizorišča (na sredini, gledano v smer odra) že uvodoma, zelo solidna.
Odrska hiperprodukcija je dodala svojo zgodbo k temu nepozabnemu spektaklu, spletle pa so jo družno orjaške projekcije v ozadju, fenomenalna igra luči odrske razsvetljave (vključno s snopi svetlobnih ‘laserjev’), goste meglice. Nad vsem pa je štela predstava odlično uigrane ekipa petih prekaljenih glasbenikov, ki so z njo potrdili da so na zenitu svojih moči! Z ogromno rutinske veščine so rokovali s prevreto in noro publiko, ki je s skupino enovito grmela v vsakem delčku koncerta. Kamorkoli je segal pogled, so podžiganju frontmana M-Shadowsa, sledile enovite salve povratnih reakcij. Roke nenehno v zraku, fanatično prepevanje verzov, bučno odzivanje. Kamorkoli je segal pogled. Križanke so se tresle.
Bend je dostavil kar nekaj klasik, vsekakor pa kot malo prej omenjeno, predstavil najnovejši album, ki pravzaprav niti ni več tako nov. V repertoar se je po več letih vrnila denimo starejša klasika Chapter Four, k noriji v prvem delu je svoje dostavljal hit single Afterlife, za njo ‘ponarodeli’ (skorajda kar radijski) kompanjon Hail To The King, pa priljubljena Buried Alive iz ‘Mike Portnoy albuma’ “Nightmare” (2010), ki je za nekaj minut razelektrila temperaturo vrelišča. Klasika na klasiko (vključno s posvetilom pokojnemu bobnarju Jimmyju “The Rev” Sullivanu v prelepi ‘žalostinki’ So Far Away). In izjemna izvedba. Tudi eden izmed novih singlov Nobody – progresivnorockovsko zastavljena reč, se odlično vpela v živi repertoar. Mračna in togotna Nightmare in za njo presenečenje večera – skladba Not Ready To Die iz ‘pozabljenega’ EP-ja “Black Reign”, ki jo je skupina pred tem izvajala na odrih le leta 2011.
Križanke prično v velikem finalu pokati po šivih z vražjo, pričakovano Bat Country, še bolj pričakovano Unholy Confessions, ki je prizorišče dobesedno vrgla iz svoje osi, ter odlično novo, eksperimentalno zastavljeno Cosmic, ki je še enkrat več potrdila, da se Avenged Sevenfold nikdar niso bali hoditi po konici britve tveganja, kar se preizkušanja nepreizkušenega tiče ter posrečeno uspešne medžanrske kolizije. V tej točki je svoje mojstrstvo potrdil še enkrat izjemni bobnar Brooks Wackerman, ki se je razstrelil zlasti v njeni drugi polovici. Z Wackermanom ni nikakršne šale. Prihaja iz bobnarske družine! Njegov starejši brat Chad je denimo igral z legendarnim Frankom Zappo in Allanom Holdsworthom.
Avenged Sevenfold so tudi neverjetno suvereni v obvladovanju odrov. V karieri so videli domala vse in prostrani oder Križank, jim je bil v tem oziru pisan na kožo. Fantje so se ves čas premikali iz temeljnih pozicij po širini in globini odra. Glavno vlogo je odigrala poveljniška figura karizmatičnega pevca M-Shadowsa! Bend je kronal pravzaprav brezhiben, uro in 50 minut dolg nastop, s pričakovano himno A Little Piece Of Heaven. M-Shadows je v finalu najavil: “We won’t leave you sad! We will fuck you up!” Publika se je seveda s tem brezpogojno strinjala! Mimogrede, Ljubljana je dobila za povrhu vsega tudi en komad več glede na preostale koncerte aktualne A7X turneje!
Ni pritožb. V ničemer. Mogoče sta ostali blago pogrešani v repertoarju Shepherd Of Fire, ali Dear God, a v skupnem seštevku je šlo za dogodek, ki ga zlepa ne pozabiš. Ko se sestavi vse v perfektno koncertno doživetje. V vseh ozirih, na čelu z noro publiko popolno natrpanih Križank. Avenged Sevenfold so torej prišli, videli, zmagali! Nahajajo se v fenomenalni odrsko-izvedbeni kondiciji, so na vrhuncu moči in tega jim trenutno ne more odvzeti prav nihče!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Denis Paradiž
Avenged Sevenfold – setlista:
1. Nightcall (orig. Kavinsky)
2. Game Over
3. Chapter Four
4. Afterlife
5. Hail to the King
6. Buried Alive
7. The Stage
8. So Far Away
9. Nobody
10. Nightmare
11. Not Ready to Die
12. Bat Country
13. Unholy Confessions
14. Cosmic
15. A Little Piece of Heaven
