Izdano: 6. 6. 2025 pri Vertigo / Republic / Universal
Produkcija: Jacob Hansen, Michael Poulsen
Dolžina: 44:10
Zvrst: Rockabilly Metal
“Fuck Yeah!”
Ali kdo v Volbeat pogreša Roba Caggiana? Očitno mnogi, ampak jaz ne. Albumi z njim na kitari in na producentskem stolčku mi nekako niso sedli. Preveč spolirani, preveč prijetni, preveč komercialni. Levji delež krivde seveda nosi šef Michael Poulsen, avtor, kitarist in pevec, ki si je verjetno s tem, ušesom prijaznim, pristopom želel zagotoviti udobno penzijo. Nedvomno mu je uspelo, saj so Volbeat z nizom štirih komercialno uspešnih albumov postali koncertna atrakcija za široke mase.
Michael je pretrpel (že tretjo!) operacijo glasilk, Rob pa je, prostovoljno ali neprostovoljno, odšel novim dogodivščinam naproti. Michael se je ob polčasu zabaval z death metal projektom Asinhell, kjer je bil le kitarist in obnavljal glasilke, Roba pa je, najprej samo za žive nastope, zamenjal Flemming C. Lund, kitarist death/thrash benda The Arcane Order. Tokrat je pomagal tudi v studiu, pa tudi bendu Asinhell. Pravi pomagač torej. Flemming C. je po stilu igranja zelo podoben originalnemu kitaristu Volbeat, Franzu “Hellboss-u”. In tukaj lahko nadaljujem zgodbo o Robu Caggianu. Tehnično superioren kitarist več kot očitno ne pomeni vedno pridobitve za določen bend. En tak primer imamo v soseščini pri veselih punk narodnjakih, še bolj očiten pa pri eni mešani družbi iz Los Angelesa.
Michael se je po lastnih besedah pri novem, že devetem albumu odločil za avtorski pristop, kot da piše prvo Volbeat ploščo. In tukaj je kot ata na mamo padel Flemming C. s svojim udarnim, bazičnim pristopom, ki God of Angels Trust resnično približa zvoku in strukturi prvih dveh albumov. Dejansko tale nova zadeva zveni nekako kot mešanica drugega (Rock The Rebel / Metal the Devil iz 2007) in četrtega (Beyond Hell / Above Heaven iz 2010) albuma. Fantastično! Nepozoren poslušalec mogoče ne bi našel neke bistvene razlike med tem in prejšnjimi tremi – štirimi albumi, ampak poanta je, da se je razmerje komerciala:metal obrnilo iz 80:20 v 20:80. Seveda Michael ni čisto pozabil na penzionistične obete, Acid Rain, Time Will Heal in Lonely Fields bojo poskrbeli za brezskrbno starost.
Ampak, spoštovani bralci, ko usekajo morbidni metal/surf/rockabilly riffi, našponani, dvojni bas boben thrash/power metal ritmi in peklenski Michaelov vokal, se zabava začne! Prvi single By a Monster’s Hand s spremljajočim videom takoj in nemudoma postavi stvari na svoje mesto. Naj mi Glenn ne zameri, ampak pravi Evil Elvis je Michael Poulsen, kar na tej plati z zanosom demonstrira. Vse kompozicije, razen omenjene komercialne trojke, grizejo, meljejo in topotajo kot besni klonirani T-Rex.
Češnjica na torti je zadevščina, poimenovana Better Be Fueled than Tamed, kjer se podporna rockabilly basovska linija perfektno meša s satanističnim surf rock riffom, Michael pa v vrstici “Well I’ve been to the clouded edge” zveni kot Jello Biafra na spidu.
Posebno omembo si zasluži country-metal poskočnica z neverjetnim naslovom In the Barn of the Goat Giving Birth to Satan’s Spawn in a Dying World of Doom, ki v spomin prikliče zvoke in ritme s prvenca The Strength / The Sound / The Songs (2005).
Michael in ekipa so zvarili agresivno, energično, melodično in poskočno zbirko uspešnic, ob kateri se da popiti na litre hladnega piva. Ali pa ledenega šprica. Pa kakšen bambus paše. Viski z ledom? Tudi.
Sladkorčki: Better Be Fueled than Tamed, By a Monster’s Hand, Demonic Depression
Ocena: 8,5/10
Avtor: Igorac
Seznam skladb:
01. Devils Are Awake
02. By a Monster’s Hand
03. Acid Rain
04. Demonic Depression
05. In the Barn of the Goat Giving Birth to Satan’s Spawn in a Dying World of Doom
06. Time Will Heal
07. Better Be Fueled than Tamed
08. At the End of the Sirens
09. Lonely Fields
10. Enlightening the Disorder (By a Monster’s Hand Part 2)
Glasbeniki:
Jon Larsen – bobni
Michael Poulsen – vokali, kitara, produkcija
Kaspar Boye Larsen – bas
Tehnična ekipa in gostujoči glasbeniki:
Jacob Hansen – produkcija, mastering, miks
Tue Bayer – inženiring
Flemming C. Lund – kitara (komadi 1, 2, 4, 5, 7, 10)
Mia Maja – spremljevalni vokali (komadi 3, 4, 6, 9)
Martin Pagaard Wolff – kitara (komada 3, 5), akustična kitara (3)
