AC/DC (predskupina: The Pretty Reckless)
četrtek, 26. 6. 2025, ob 16.00 uri (vrata), AC/DC od 19.30 h do 22.00 h
Praga / Letiště Praha Letňany / Češka Republika
AC/DC so pač AC/DC. So kot zrak, ki nas (zaenkrat še) obdaja in ki ga vdihujemo. Preprosto. Ko AC/DC brcnejo in kadar brcnejo, sprožijo s požarom v sleherni rockerski duši alarm! Alarmantno je bilo novembra 2020, ko je izšel album “Power Up”, alarmantno pa ostaja tudi v letošnjem poletu, ko se je skupina (v prid podpori novega albuma), vrnila še drugič na tla stare evropske celine.
Glede na vse kar se zadnja leta dogaja v taboru teh neizpodbitnih velikanov rocka, je mogoče nepovratno začutiti, da plamen polagoma ugaša. Da se Angus, Brian ter ostali pripravljajo za odhod v zaslužen pokoj. Zelo je verjetno, da je vnovičen sestop skupine na evropskih tleh tudi njen zadnji, saj se šušlja, da bo avstralski sveženj koncertov, ki so ga AC/DC objavili še v juniju, poslovilno dejanje skupine! Koncerti evropske turneje si sledijo v razmaku štirih dni, kar daje slutiti, da potrebujejo legendarni rock’n’roll strici kar nekaj postkoncertne regeneracije med nastopanjem.
Tudi tokrat je bilo 60.000 glav na prizorišču. Kot pred mesecem dni na Iron Maiden. Prav tako na istem prizorišču. Veleobsežni rockovski dogodek, ki mu preprosto ne moreš obrniti hrbta. Ljudje se znova valijo z vseh smeri. Ustavljajo se že v kolonah ob dveh orjaških šotorih s prodajnimi spominki, kamor sva zavila tudi midva, medtem ko so na odru že rogovilili The Pretty Reckless, ki jima nisva posvečala prav nikakršne pozornosti.
Pomembni so AC/DC. Četudi v oddaljenosti kakih 400 m od odra, kjer se komaj ustališ in kjer veš da boš ostal prikovan za nadaljnji dve uri in več. Naprej se ne da. Plac je nabito poln. Zadevo ublaži prisotnost projekcijskih platen (tehnologija je tako močno napredovala zadnja leta, da ponujajo izjemen 3D efekt), pa tudi ‘grozdi zvočnikov’, nameščeni v podobni oddaljenosti cca 350-400m, dvignjeni na nosilnih stebrih, levo in desno od orjaške odrske konstrukcije.
Ura je trideset minut preko osme. Zvečer seveda. V skladu z napovedjo se ceremonija z AC/DC odpira. Postava: Angus Young, Brian Johnson, Stevie Young ter koncertna pomagača, to sta basist Chris Chaney in bobnar Matt Laug, krene nanj. Angus v svoji standardni opravi pobalinskega šolarčka, z živo rdečo satenasto uniformo, modro čepico in črko ‘A’ ter kravato z rdeče modrimi progami. Suknjič si je snel po prvih treh komadih, sicer bi v vsej vročini zgorel.
Bend je dostavil klasike. Komercialne vrhunce in najbolj priljubljene klasike svoje kariere, z nekaj mimobežne pozornosti albumu “Power Up”. Da je med 60.000 glavo množico v sleherni sekundi koncerta vrelo, ni treba dodajati. Zvočne razmere odlične. In bend? Brian in Angus se nimata kaj pritoževati. Obdana sta z zanesljivo ekipo. Stevie in Angus sta skorajda brata! Čeprav vlada med njima relacija nečak in stric, pa sta po starosti oddaljena vsak sebi vsega leto in pol dni. Največja uganka je bila Brianova forma. V štartu je bilo treba vzeti v zakup, da je Brianu 77. let in da se bo to slej ko prej poznalo tudi med koncertom. A je mož izjemno rutiniran, spreten ter oprtan z neverjetno kilometrino dragocenih izkušenj. Odlično je varčeval z energijo. Šele v finalnem delu se je čutilo – med You Shook Me All Night Long, da se glasilke krhajo. Sicer pa ga je glede na leta, treba pohvaliti. Da še uspe vreščati na nivoju, ki opraviči vso kredibilnost tudi v letu 2025, bodisi vsega kar je ustvaril z legendarno skupino ali vsega kar je nasledil po Bonu Scottu, mu lahko izrečeš le poklon in veliko zahvalo. Angus ostaja standarden. Ko opazuješ kaj počne skozi koncert je misel na to, da ga nemara spremljaš na zadnji evropski turneji, resnično srce parajoča. Trije cat walki, ki so štrleli od odra, s sredinskim najbolj razkošnim, so ga bili vseskozi polni. Tudi dolgemu zidu monitorjev s pisto položeno preko njih, ni bilo prizaneseno, ko je Angus s svojimi značilnimi koraki tekal in stopicljal po njej. Publiki se je trgalo. Energija je bila preprosto povedano fantastična in nepozabna! V stricih ni ohranjena le velika srčnost, pač pa tudi izvedbena vitalnost ter moč. In to je nastop potrdil.
Oder pa z nekaj manj pompa in navlake od pričakovanega. Rosie je tokrat z vsemi svojimi pretiranimi oblinami ostala le na platnu in se ni napihnila preko odrske konstrukcije, kot je to veljalo še v letih 2009 in 2010, ko so AC/DC po Evropi obhajali koncerte svoje takratne Black Ice turneje. Tudi uvodni del ni prinesel takšnega šoka, kot tista nasedla parna lokomotiva, ki je na koncertih malo prej omenjene turneje neusmiljeno trčila v oder, pač pa je ostala na projekcijskih platnih le divje animirana vožnja dirkalnega avtomobila do praškega koncertnega prizorišča. Repertoar nam ni pustil dihati. Pravzaprav si zajel prvi kanček sape šele v podaljšanjem Angusovem jamu na repu regularnega dela, ko je možakarja najprej dvignilo nekaj metrov nad publiko premično stojalo (nameščeno na končnem delu sredinskega catwalka), da smo ga končno malo bolje videli v parterju tudi tisti skrajno oddaljeni od odra! V trenutku, ko se je ulegel na bok in pričel s kitaro vrteti po tleh, je počilo in iz nebes so se usule salve konfetov. To je klasika AC/DC večerov in Angusov finalni solo izlet v Let There Be Rock obveza! Brianove prevrete glasilke so v tem obdobju hvaležno počivale.
Dve uri. Okroglo. Med premori si kvintet vzame nekaj več sekund časa, preden se loti sledeče točke na repertoarju, kar je posebnost in ta navada zna biti malo moteča, saj se vzpostavljena energija med takšnim gromovnim rock’n’roll žurom nehote porazgublja.
Dodatek pa pričakovan! 60.000 glav rjuje: “Oi, Oi,…” med znamenitim T.N.T., ki od Briana ni zahteval hujših vokalnih višavij in komad, ki se v prekipevanju od vse vedrine vedno prehitro sklene! Sledi pa finale For Those About To Rock (We Salute You), ki drži ljudi v hipnozi skozi znamenito serijo detonacij in finalnim ognjemetom, ki z lahkoto zasenči proračunska sredstva Mestne občine Ljubljana na veseli december.
Človek se trudi biti čim krajši, a mu ne uspe! Kakorkoli obračam pa je sklep sledeč. Strici so dostavili. Leta opravijo svoje (Brian) – to je treba tolerirati, Angus pa ohranja zaletavost in ne daje nikakršnega občutka, da se ga oprijema starostna rja. Vihrav, nebrzdan, razposajen, v mnogih trenutkih svojega znamenitega pobrcavajočega tekanja ter racanja tudi otroško iskren in lahko rečem kar naravnost: nezaustavljiv! Izjemen, enkraten in neponovljiv. Rogati AC/DC prvak! Gospodje. Hvala vam za še eno nepozabno koncertno izkušnjo, ki je vpisana pod rubriko: Nepozabno! Nemara pa se še kdaj kje srečamo.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Edita Klemen
Setlista:
1. Intro
2. If You Want Blood (You’ve Got It)
3. Back in Black
4. Demon Fire
5. Shot Down in Flames
6. Thunderstruck
7. Have a Drink on Me
8. Hells Bells
9. Shot in the Dark
10. Stiff Upper Lip
11. Highway to Hell
12. Shoot to Thrill
13. Sin City
14. Rock ‘n’ Roll Train
15. Dirty Deeds Done Dirt Cheap
16. High Voltage
17. Riff Raff
18. You Shook Me All Night Long
19. Whole Lotta Rosie
20. Let There Be Rock
—dodatek—
21. T.N.T.
22. For Those About to Rock (We Salute You)
