Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Jernej Vene
Kraj: CUK Kino Šiška, Ljubljana
Datum koncerta: 15.10.2015
Da thrash metal kljub svojim vzponom in padcem še živi v letu 2015 še vedno dokazujejo veterani Exodus, Testament, Death Angel, Slayer, pa tudi kanadske legende Annihilator, ki so pred kratkim izdale že svojo petnajsto studijsko ploščo Suicide Society. Res je sicer, da bend pod vodstvom velikega Jeffa Watersa studijsko že dolgo ne pomeni kaj dosti, a v živo so Annihilator bend, ki jim redkokdo pride blizu. Da to še kako drži so dokazali tudi s svojim prvim koncertom v Ljubljani po štiriindvajsetih letih!
Iz »down-under« so točno ob napovedani uri na oder stopili avstralski thrasherji Harlott, zanimivo kot druga avstralska (pred)skupina v Kinu Šiška po le enodnevnem presledku. Le dan prej so pred Apocalyptico namreč ogrevali Tracer in po prebranem publiko prepričali, podobno pa je uspelo tudi Harlott, ki resda ne povejo popolnoma nič kar v thrashu še ne bi bilo povedanega, a je njihova vizija thrasha eksplozivna in predvsem naphana z vratolomno energijo. Harlott so svojemu imenu prave thrash radodajke, ki so presenetile z odlično odrsko kinetično energijo in prepričale s thrash metalom, s sicer očitnimi vplivi bendov kot so Exodus, Slayer, Death Angel in ščepci tektonskega thrasha, a ti niso bili poceni kot neokusna prostitutka Patty iz My Name Is Earl, ampak predvsem zaradi pestre rifaže, udarne ritem sekcije in solidnega vokala, bogati in spedenani kot kakšna »high-class« spremljevalka. Ti avstralska hotnica ti.
V žanrsko drugačne vode so v nadaljevanju popeljali kalifornijski Archer, ki so stavili na energično udarnost svoje mešanice hard rocka in heavy metala, a jim tokrat ljubljanske publike ni uspelo prepričati, saj jih je spremljalo celo manj ljudi kot Harlott. V prvi vrsti jim je ponagajal nekoliko slabši zvok, v drugi pa še bolj bobnarjevo fušanje, ki je kar nekajkrat udaril povsem mimo. Archer sicer odlikuje izjemno podkovani kitarist Dylan, ki je postregel z nekaj spektakularno odshredanih solaž, a ima bend veliko hibo zaradi uporabe zgolj ene kitare, saj prav med solažami vse skupaj zveni obupno prazno. Čisto mimo pa so fantje udarili s priredbo Megadeth klasike Tornado of Souls, ki je bila tematsko povsem mimo, odigrana z eno kitaro pa prav tako. Archer imajo potencial, a tega (trenutno) še ne izkoriščajo.
Legendarni kanadski veterani Annihilator oz. el jefe Jeff Waters so se pri nas nazadnje oglasili pred dobrima dvema letoma na Metaldays 2013, kjer so navdušili, a nas z zgolj enournim nastopom tudi pustili nekoliko nepotešene. Feni s(m)o tokrat dobili bolj obilno porcijo, Annihilator so se k nam prvič po letu 1991 (takrat v fenomenalni družbi Pantere in Judas Priest) vrnili z dvoranskim koncertom, sploh prvič pa v vlogi headlinerja in že pozdravna Scorpions klasika Rock You Like A Hurricane je zbudila močan apetit, ki so ga Waters in druščina potešili z aperitivom v obliki klasičnega rušilca King of the Kill. Čeprav Šiška tokrat ni bila tako polna kot na žanrsko sorodnih Megadeth ali pred kratkim Machine Head, pa je približno štiristoglava publika Jeffu že na začetku v refrenu vneto odgovarjala s krikom »Kill!« Predjed s trojčkom novitet z nove, že petnajste studijske plošče Suicide Society, v nadaljevanju sicer ni bila ravno za s kruhom pomazat, so pa novi komadi pokazali, da je bila skrb, da se Jeff vokalno ne bo preveč dobro obnesel (Waters je vokalno dolžnosti prevzel po odhodu Davea Paddena, edinega stalnega člana benda zadnjih deset let) odveč. Kljub temu, da je bil vokal v zvočni sliki nekoliko tišji kot sicer, je Waters kot vokalist pravzaprav zelo pozitivno presenetil, tudi z dobro formo, predvsem v komadih kjer je moral stopili v vokalno precej večje čevlje Randyja Rampagea, Coburna Pharra ali Aarona Randalla. O inštrumentalni sliki pri Annihilator kakršnekoli debate odpadejo, saj je Waters človek, ki je na odru s kitaro eno, spet je bilo njegovo sprehajanje po kitarskem vratu prava paša za oči, suvereno pa sta se obnesla tudi novinca, kitarist Aaron Homma in basist Rick Hinks. Energični in karizmatični Waters niti približno ne kaže svojih 49 let, izjemno odrsko formo je nadgradil še s šaljivo komunikacijo s publiko, še bolj pa z bombončki v setlisti. Nepozabne himne Set the World On Fire, Never, Neverland ter Alison Hell seveda niso smele manjkati, srce pa je zaigralo ob Tricks and Traps (z res prave Waters solo plošče, Remains), pa Brain Dance in gurmanski venček Chicken And Corn/Kraf Dinner. Po uri in tričetrt so se Annihilator v drugem dodatku poslovili s Human Insecticide, Jeff pa je namignil, da se naslednje leto morda spet srečamo v Tolminu. In Annihilator so res pretresli kot orkan! Eh!
Setlista
ANNIHILATOR:
1. King of the Kill
2. Snap
3. Suicide Society
4. Creepin’ Again
5. No Way Out
6. Set the World On Fire
7. W.T.Y.D.
8. Never, Neverland
9. Trick And Traps
10. Bliss/Second to None
11. Refresh the Demon
12. Ultraparanoia
13. Brain Dance
14. Phantasmagoria
15. Chicken and Corn/Kraf Dinner/21/Reduced to Ash
16. Alison Hell
17. Human Insecticide
Galerija slik
