Avtor: Aleš Podbrežnik
Kraj: Boogaloo / Zagreb / Hravaška
Datum koncerta: 24.05.2009
Število obiskovalcev: 500
Cena karte: 160,00HRK (predprodaja) / 190,00HRK (na dan koncerta)
Končno se je ponudila priložnost, da si ogledamo tudi predstavnike melodičnega death metala, znanih po perfekciji studijskih albumov in po tem, da vlogo death vokala pri njih vrši pevka in ne pevec, kot je to v navadi trilijon skupin te žanrske oblike metala. Arch Enemy in njihovi kolegi Danski Mercenary so lanskega leta obiskali tolminski MetalCamp, kjer so Arch Enemy nastopili celo v vlogi glavnih nosilcev večera. To pot smo jih le dočakali tudi na samostojni koncertni turneji. Po jesensko zimskem nabiranju koncertne kilometrine, so v maju obiskali tudi južno in srednjo Ameriko, potem pa dodali za zaključek še nekaj koncertov po Evropi.
| MERCENARY: |
Mercenary, ki so nastopili pred Slovensko publiko najmanj trikrat (pred Brainstorm 2004, pred Nevermore 2005, lansko leto na MetalCampu), se vztrajno razvijajo v odlične odrske izvajalce. Sekstet je v kratkem nastopu pokazal bravurozno uigranost, skozi izredno eksekucijo materiala, ki jim je stal na poti.
Presenetil je dokaj mlačen odziv sicer vedno (pre)vroče Hrvaške publike ter dejstvo navade, ki je znana tudi s koncertov po Sloveniji, da se navadno na dan koncerta večina prisotnih dolgo časa ogiba koncertnih prostorov, čeprav je na prizorišče že prispela, raje pije zunaj pivo in išče drugačno zabavo, dokler dejansko ne stopi na oder glavni nosilec večera. Ne vedno, a mnogokrat. Prostor pod odrom je med Mercenary postajal iz minute v minuto bolj poln, vendar pa bi človek pričakoval več norije pod odrom. Zlasti so Danci osrečili prisotne z odlično Soul Decision iz albuma “The Hours That Remain”, kajti v repertoarju je bilo mogoče pogrešati zavidljive stvaritve s starejših albumov, ki so med drugim po glasbenih kritikah glede na novi album “Arhitect Of Lies”, tudi višje ocenjeni. No Mercenary so dali absolutno prednost novemu albumu ter z njega mikastili skladbo za skladbo. Najbolj je impresioniralo kombiniranje srednje do nižje intoniranega metalcore vreščanja Renea Pedersena z melodičnim, čistim in v najvišje lege uperjenim vokalom Mikkela Sandagerja. Ne glede na to, da nedavna rokada death growl petja s core principom, prinaša manj barvitega kontrasta v studio, zadeva znotraj duetov, kot tudi ustvarjanja razgibanega in dinamičnega vzdušja v živo, na odru odlično funkcionira. Mercenary so tisti moderni tip melodičnega death metala, ki vnaša vanj nekatere stereotipe elementov power metal napeva, zlasti simfoničnosti, zahvaljujoč zelo dejavnim klaviaturam, ob tem pa nikakor ne gre prezreti tudi odklonov k progresivnemu metalu, kar so uprizorili na odru z nekajkratnim težje konfiguriranimi ritmičnimi prehodi.
Iz publike je bilo mogoče ob koncu zaslišati izgubljene vzklike 11 Dreams, a so se pobje odločili usekati Firesoul, ki je v zaključku dvignila publiko na noge in kronala kompakten in suvereno izveden nastop skupine. Vsekakor ne moremo zaobiti slabe zvočne slike na odru. Predvsem se je slabo slišalo melodični vokal, nasploh v najvišjih legah, pa tudi kitari sta občasno delovali zamorjeno. V tem zvoku je bilo občasno težje razločno razbrati tudi soliranje glavne kitare Martina Buusa Pedersena.
| ARCH ENEMY: |
Arch Enemy, ki so z obiskom počasi se iztekajoče “Rise Of The Tyrant” turneje obiskali naposled tudi Zagreb, niso pripravili kakšnega posebnega odrskega pompa. Vse kar je spominjalo na njih v trenutkih velikega pričakovanja sekund, ki so se prepočasi odštevale, pred odrom, je bil gigantski transparent ozadja in simboliziranja aktualne studijske plošče. Megla preplavlja oder, ko završi. Fantje zavzemajo položaje, koncert se prične s pričakovano otvoritveno skladbo nove plošče imenovano Blood On Your Hands. V zadnjem trenutku priskoči v središče dogajanja Angela Gossow. Punčara, ki je po izgledu prevzela nekakšen lik filmske igralke in fotomodela Pete Wilson poznane iz akcijske serije “Nikita”, torej na pol vojak na pol divja žrebica, je seveda v hipu prevzela vso pozornost nastopa skupine.
Ne bi rad pričel negativno ta opis, a nemara, da lažje razčistimo nekatera dejstva, niti ni odveč vprašanje, koliko pomoči dobiva Angela iz mešalne mize. Nekaj echo delay efekta ni bilo mogoče preslišati. Studijsko je v ekstremih gotovo nadgradila predhodnika Liivo, vendar pa je zvok v dvorani prikazal nekaj hib. Zlasti je bilo njeno petje dostikrat zelo nerazločno, slabše slišno in tako izražena odrska moč vokala je nosila še kar nekaj rezerve. Dejstvo je, da so bili Arch Enemy kanček preglasni. Sploh obe kitari, tako je prišlo dvakrat celo do efekta “mikrofonije”. Torej zvok ni bil na zahtevani ravni.
Navkljub temu smo lahko uživali v odlični odrski uigranosti te skupine. Kdor je bil sposoben umakniti vsaj eno oko z Angele, je zlasti lahko občudoval fantastično skalibriranost bratov Amott, ki sta kar tekmovala, kdo bo odigral bolj bravurozno solažo. Prsti jima letijo vražje, odsekala pa sta cel repertoar, na vso moč. Čvrsto sfokusirano in neverjetno zavzeto. Dejansko funkcionirata kot eden najbolje uglašenih kitarskih dvojcev planeta. Sharlee D’Angelo, znameniti bivši Mercyful Fate basist, kar nekako ni prihajal do izraza na odru, kljub pojavi gorostasa, zahvaljujoč v zadnjem času prekomernemu kopičenju osebnih zalog podkožnega maščevja. Arch Enemy bi se lahko obrisali pod nosom brez fantastičnega Daniela Erlandssona, ki v vtisu, kakršnega sta zapustila brata Amott, v ničemer ni zaostajal. Natančen kot švicarska ura, eksploziven garač za bobnarsko trdnjavo, je skrbel, da so skladbe na odru oživele v vsem svojem smislu, bruhale srd, bolečino, obup in nepokorščino! Erlandsson je dokazal zlasti v svoji solaži, da gre za izjemnega glasbenika, saj mu je uspelo natanko to, kar mnogim ne uspe, ko se lotijo bobnarske točke. Prevzel je pozornost. Bobnanje v tej točki je bilo zanimivo, sapojemajoče ter tako ni skrivalo duhovitosti, ki jo poseduje talent tega glasbenika. 10. minutna solaža na bobnih, ki lahko v splošnem brez težav sili človeka v zehanje in mu vzbuja negativni občutek čiste kraje časa in denarja, je tako v hipu minila!
Večina repertoarja so sestavljale novejše skladbe, oziroma Angela Gossow era Arch Enemy skladbe, seveda s težo na novem albumu. Na starejše klasike nastale v prejšnjem tisočletju, smo čakali prav do konca, ko so prisotne Arch Enemy osrečili s skladbo Fields Of Desolation. Skupina sicer vztrajno ignorira te tri albume, kadar govorimo o njihovih koncertnih nastopih, iz set liste so celo črtali odlično skladbo Diva Satanica. Verjetno gre vzroke iskati v varčevanju glasilk Angele Gossow.
Brez posebne komunikacije s publiko med premori je koncert nekje na sredini sicer nekoliko izgubljal na voltaži in čvrsti kemični koheziji, a je izvedba materiala prinašala skupini potrebne točke za zmago. Ne glede na dejstvo, da se je čas skozi nastop skupine obrnil naokrog kot bi mignil s prstom, občutka rutine, ki ga je vzpostavil trenutek konca s preprostim, a bizarnim: “Hvala in nasvidenje!”, je skupina po koncertu presenetila nekaj upornih, ki so vztrajno čakali pred tour busom, saj se je potem družila z njimi še kakšno uro. To dokazuje, da Arch Enemy še kako globoko cenijo svojo bazo oboževalcev. Predvsem glede na vse večjo in večjo popularnost skupine, kolikor ti je pač popularnosti v death metalu sploh usojeno, bolje recimo temu vse večjo in večjo “veličino”, so s to gesto Arch Enemy gotovo odgnali sleherno črno misel o tem, da se skupina zapira v svoj svet glasbenih zvezd.
Koncert Arch Enemy ostaja torej dogodek, vreden vse pozornosti. Glede na nenehno perfekcionistično nadgradnjo lastne mašinerije, kar skupina izkazuje tako z odličnimi studijskimi albumi, kot tudi koncertno ponudbo, čeprav bi se tu obdregnil ob pristransko set listo iz Zagreba, bo zanimivo opazovati, kaj se bo v bodoče dogajalo z Arch Enemy. Bodo ostali “svoji”, ali bodo pričeli fazo “komercializacije” zvoka, po vzoru raznih In Flames. Osebno menim, da je ta faza za Arch Enemy zaključena že samo zaradi dejstva, da držijo v svojih vrstah vražjo Angelo Gossow. Na tak način ustvarjajo odlično razmerje med elementoma “iskreno” in “šov time” ter tako ohranjajo lastno zanimivost za zveste fene, kot tudi za vse potencialne, nove fene, ki skupino šele odkrivajo.
fotografije: Robi Lipej
Setlista
MERCENARY: 1. Black And Hollow 2. Bloodsong 3. Soul Decision 4. The Endless Fall 5. This Black And Endless Never 6. Execution Style 7. Firesoul ARCH ENEMY: 1. Blood On Your Hands 2. Ravenous 3. Taking Back My Soul 4. Dead Eyes See No Future 5. My Apocalypse 6. Revolution Begins 7. Burning Angel 8. Drum Solo 9. I Will Live Again 10. Dead Bury Their Dead 11. We Will Rise —dodatek— 12. Snow Bound 13. Nemesis 14. Fields Of Desolation
Galerija slik
