Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Velike Malence (Brežice) / Slovenija
Datum koncerta: 19.08.2011
Število obiskovalcev: 1000
Cena karte: vstop prost
Leto se je hitro obrnilo okoli in kot veleva tradicija, se je tretji vikend zadnjega pravega poletnega meseca v Velkih Malencah pri Brežicah odvijal moto zbor v organizaciji MK Škorpijonov. Na obisk dotičnega moto zbora mikavno vabi že sama lokacija – dogodek se odvija ob desnem bregu reke Krke, streljaj stran od njenega izliva v Savo, zato se za dobro počutje zares ni treba bati. Dvodnevni dogodek je postregel s pestro bero rockerske godbe, prvi dan sta nastopili ZZ Top in AC/DC cover skupini, drugi dan pa je napovedoval rajanje v družbi zasedb Doctor Doctor, Mary Rose in Divlje Jagode.
Lep sončen dan in temperature preko 30°C sta napovedovala dober obisk sobotnega večera. Prihod na kraj zločina je razkril že dodobra zasedeni parkirišči za motorne in jeklene konjičke. Po zraku se je širil vonj po bencinskih hlapih, usnjenih jaknjah, čevapčičih in hektolitrih piva – govora je seveda o moto zboru z dušo in srcem. Prijetno vzdušje je tekom večera stopnjevala kopičajoča se množica novih prišlekov iz okoliščih krajev, predno je glavno besedo prevzela glasba.
Prva je nastopila (po naglasu frontmana sodeč) primorska skupina Doctor Doctor. Fantje so se v akustični preobleki sprehodili preko največjih hitov lahkotnejšega country-rocka, v uro dolgem nastopu so nam postregli s priredbami skupin Lynyrd Skynyrd (Sweet Home Alabama), Eagles (Take It Easy), Neila Younga (Heart of Gold) in kopico drugih zimzelenih komadov intenzivno razpoloženjskega vzdušja. V ušesa je mestoma bodla neuigranost kvarteta, kar si gre tolmačiti z dejstvom, da skupina deluje na popolnoma amaterski ravni, brez kakršnih koli večjih ciljev. Fantje so nastop zaključili s Počasno salvo (Zabranjeno Pušenje), predno so sestopili z odra in si odprli zasluženo pivce.
Sledil je nastop hard rockerjev Mary Rose. Postojnčani so nastopili z zategnjeno ročno zavoro, saj je zaradi zdravstvenih razlogov nastop odpovedal Eki Alilovski, prva struna in edini originalni član legendarnega kolektiva, na njegovo mesto pa je vskočil golobradi Matic Marentič, kitarist zasedbe Črna Gradnja. V kontekstu glasbeno nezahtevne publike in omenjene zamenjave “pet pred dvanajsto” gre razumeti celoten nastop Postojnčanov. Obče znane rockerske poskočnice so iz repertoarja izrinile avtorski material, ljudstvo je uživalo ob komadih Tine Turner, Judas Priestov, Deep Purplov, Whitesnakeov in ostalih podobno začinjenih koračnicah. Matic se je izkazal kot kitarski up, ki bi z dobro unolčitvijo svojega talenta v prihodnosti še znal opozoriti nase, medtem ko o glasbenih sposobnostih ostalih ne gre izgubljati besed. Žanil Tataj – Žak se je še enkrat več izkazal kot odličen vokalni interpret, prilagodljiv različnim situacijam, ki mu vokalni razponi ne delajo večjih preglavic – v rockerskih krogih pač ni zastonj visoko cenjen. Dobro uro trajajoča zabava zimzelenih priredb je prisotne uspela ogreti na primerno delovno temperaturo, sam pa jim bom plus točke z veseljem lažje pripisal na kakšnem klubskem koncertu, ko se bodo predstavili z avtorsko glasbo, ki se je res ne rabijo sramovati.
Divlje jagode so v Brežice priromale po koncertu v Subotici, ki so ga odigrale dan pred tem in po besedah Seada Lipovače – “Zeleta” navdušili do te mere, da so se na oder vrnili kar trikrat. Uspela popotnica je včerajšnjega dne Jagode na oder izstrelila odlično razpoložene, kar je bilo ob profesionalnem pristopu dovolj za prijetno preživet večer z legendami jugo rocka.
Jagode so že v samem štaru udarile na polno! Ker je bilo mlado in staro ob njihovem prihodu na oder še razkropljeno po celem prizorišču, so začeli kar s hitom Motori in množico pritegnili pod oder. Frontman Marko Osmanović je spet “zgolj” pobiral drobtinice na levi strani odra, Zele je vehementno poziral na sredini, desno od šefa je igral zimzeleni basist Zlatah Čehić “Čeha”, zadaj za baterijo Nasko Budimlić in skrajno desno še najnovejša pridobitev benda, akademsko šolani klaviaturist Damjan Deurić. Prav Deurićevi magični dotiki po klaviaturah z zvokom hammond orgel so tekom nastopa dodatno obogatile zvočno sliko in bile tako več kot dobrodošla popestritev – v zadnjih letih so namreč Jagode na koncerte v Slovenijo praviloma zahajale kot kvartet – brez klaviaturista torej.
Koncert se je odvijal v skladu s pričakovanji – predvidljivo. V prvem delu so Zele in kompanija postregli z mlajšim materialom oziroma skladbami Dobro došla ljubavi, Kiša pada in Piši mi, predno so spustili ročno zavoro in se s ponarodelimi skladbami Sve iz inata in Autoštopom začeli spogledovati z zlatim obdobjem svoje kariere. Marko Osmanović je bil izredno dobro razpoložen, saj mu je Lipovača namenjal več maneverskega prostora pri interakciji s publiko kot ponavadi. Največji dokaz dobrega dnevnega odnosa na relaciji Osmanović – Lipovača je bil Turški marš. Dolg inštrumentalni uvod in zvočno poigravanje kitare in klaviatur je preraslo v Zeletovo virtuozno “izživljanje” nad vratom svoje kitare, v tem času pa je šef dopustil celo Osmanovićev dodatek – pogosto se namreč zgodi, da Zele jakost Osmanovićeve kitare spusti na minimum in s tem poskrbi, da med izvajanjem tehnično zahtevnega komada zgolj on stoji v soju žarometov.
V nadaljevanju so nam Jagode postregle še z akustično verzijo Krivo je more, čustveno intenzivne minute nadaljevali z Ne želiš kraj in Zauvijek Tvoj, ko so redni del zaključili s “Heepovsko” Marijo. Sledil je daljši premor z nastopoma dveh striptizet in njunim medsebojnim poigravanjem, ki je poskrbel za daleč najgostejše zasedene prve vrste v celotnem večeru. Hja, tokrat pač ni bila v ospredju glasba kot taka, pač pa druženje, zabava in utrjevanje prijateljskih vezi.
Po slabi uri vmesnega programa so se Divlje Jagode vrnile ter prvemu delu dodale še pol ure dolg program, začenši s predstavitveno pesmijo Divlje Jagode iz istoimenskega prvenca (1978), vendar v hard rockerski verziji z ostrimi kitarskimi linijami (torej bolj podobni tisti iz albuma “Konji”, 1988). V njenem srednjem delu so fantje skladbo močno raztegnili in popolnoma svobodno preko svojih inštrumentov zlili dušo v dolg jamm v slogu svojih glasbenih idolov sedemdesetih, kot so Grand Funk Railroad ali Deep Purple. Skok nazaj k jeklenim konjičkom v najbolj pričakovani skladbi večera Motori je krivuljo nastopa hipoma obrnil navzdol, ob zares obsežnem glasbenem katalogu Divljih Jagod ne razumem, čemu je potrebno ponavljanje že igrane skladbe. Izvedbeno in minutažno si nastop zasluži vse pohvale, grenak priokus je pustilo zgolj podvajanje igranih komadov. Žal se Zele ni odločil za gostovanje vokalista Žanila Tajaja (vokalista na albumu “Sto Vijekova”, 1997), ki bi bil s svojim melodičnim glasom napram nečistemu, skoraj malce hripavemu Osmanovićevemu prav gotovo dobrodošla popestritev.
Večer se je ob prijetni družbi hitro iztekel, dobra organizacija in domače vzdušje pa nas vabita, da se vsakoletnega dogodka morda še kdaj udeležimo!
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
1. Motori 2. Dobro došla ljubavi 3. Kiša pada 4. Piši mi 5. Sve iz inata 6. Autoštop 7. Shayla 8. Turški marš 9. Kap po kap 10. Ciganka 11. Krivo je more 12. Ne želiš kraj 13. Zauvijek tvoj 14. Marija —– premor —– 15. Divlje jagode 16. Motori 17. Šampioni 18. Kap po kap
Galerija slik
