Kraj: Ljubljana, Orto bar
Datum koncerta: 11.03.2008
Število obiskovalcev: 50
Cena karte: 5€
Pudding Fields. Bend, katerega korenine segajo v leto 1996, ima v žepu že tri studijske albume. Zadnji izdelek z naslovom “Srečni izbranci” je izšel lani decembra, javnost pa ga je imela priložnost prvič slišati na predstavitvenem koncertu v koprskem gledališču. Fantje so se po koncertu za nekaj časa umaknili iz medijev. Medtem se je bend sporazumno razšel s saksofonistom Erikom Krambergerjem. Njegovo mesto je prevzela Mateja Filipič.
Fantje in dekle so po skoraj treh mesecih prekinili počitek s koncertom v ljubljanskem Orto baru, ki se je zgodil preteklo sredo, 12. marca. Tako je bend začel svojo promocijsko turnejo po vseh bolj zvenečih klubih po Sloveniji.
Koncert, sprva napovedan za dvaindvajseto uro, se je začel z rahlo zamudo, točneje nekaj minut do triindvajsetih. Nekaj čez enaindvajseto namreč ni bilo pred Ortom žive duše; tiste, ki so v notranjosti srkali pijačo pa bi lahko preštela na prste obeh rok. Že sama začetna situacija me je presenetila, saj je bila običajno pred in v Ortu kar precejšnja gneča. Očitno tale protikadilski zakon terja kar precejšnji davek. Okoli pol enajste so nas varnostniki končno spustili nadstropje višje. Prizor v zgornjem prostoru me je šokiral. Bore malo ljudi, ki so se tiščali ob straneh. Res se je za zamisliti. Čez nekaj minut je bend prišel na oder, se opremil z instrumenti in za začetek vžgal “Feniksov let”. Ne vem, ali je bila nervoza tista, ki je “pokvarila” prvi komad ali je bilo temu krivo slabo ozvočenje. Ko je pevec Maksim Vergan po prvem komadu spregovoril nekaj besed, se mu je glas tako tresel, da se je zdelo, da ne bo do konca povedal niti enega stavka, kaj šele do konca izpeljal koncert. Sledil je komad “Kupid”, ozvočenje ni bilo nič bolje, folk pa je še vedno leno visel ob šanku. Glede na to, da so fantje in dekle poskušali vse, da bi folk spravili v gibanje, je ta ostajal hladen kot led. Še več, v nekem trenutku sem se ozrla po baru in prav začudeno pogledala, kako se je nekaj ljudi veselo pomenkovalo, kot da se na odru nič ne dogaja. Nekateri so zaradi, milo rečeno, slabega ozvočenja celo zapustili zgornji prostor. Pa dajte no, pokažite Puddingom podporo.
A bend se ni dal. Igrali so komad za komadom in kmalu sta na sredino Orta priplesali mladenki, ki sta bendu (očitno) dvignili moralo. Nervoza pri Maksimu in ostalih članih je popustila in atmosfera je bila za odtenek malce bolj nabita z energijo. Med drugimi so Puddingi zaigrali komad “Vrtovi”, ki je bil sicer izdan že na prvem albumu “Največja prevara 21(ega) stoletja” (oktober 2003), a so ga z novo, svežo preobleko uvrstili tudi na zadnjo ploščo. Ni kaj, tudi ta verzija se sliši dobro! Sledili so še “Sodni dan”, ska obarvana “Vesoljska”, “Krogla”, “Kralj” …
Puddingi so malo pred koncem v rock-ska verziji zaigrali še komad “Englishman In New York”, ki ga v originalu izvaja Sting. Na rep repertoarja so uvrstili še najnovejši radijski singel “Kocke (Srečni izbranci)” in vsaj peščica tistih, ki so ostali na koncertu je zamigala s svojimi lenimi glavami. Pa čeprav za konec. Nato pa me je ljudstvo presenetilo, ko so kar naenkrat začeli vzklikati, da hočejo še in Puddingi so zaigrali še, zame enega najlepših komadov iz zadnje plošče, “Belo”. Popoln zaključek nepopolnega večera.
Fantje in dekle so kljub slabemu ozvočenju koncert uspešno pripeljali do konca. Na naslednjih koncertih pa raje zamenjajte tonskega (ne)mojstra, saj bi bil koncert v Ortu lahko mnogo boljši.
besedilo: Lea Lesar
foto: Barbara Milharčič
Galerija slik
