Kraj: AKC Metelkova mesto- klub Gromka / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 19.12.2006
Število obiskovalcev: 0
Pomanjkanja glasbenih dogodkov ta mesec našim hramom koncertne kulture nikakor ne moremo očitati. Ponudbo na meniju epicentra ljubljanskega alternativnega zatočišča, Metelkove mesta, smo preverili že večkrat, tokrat pa se je obetala doza jugorocka. Že nekaj časa je skupna domovina v fazi polzgodovinske pozabe. O slabostih lahko slišite marsikaj v sleherni gostilni. Priznajmo pa si nekaj: ne moremo trditi, da je bilo čisto vse pod nivojem in prezira ter kritike vrednega. En izmed elementov nostalgičnih hvalospevov in razpredanj, točka, na kateri je enostavno pozabiti na globoke prepade med “nami” in “njimi”, “onimi”, Balkanom je univerzalni jezik brezmejne čistosti- glasba. Metelkovci so na svoje odre zvabili tokrat notranjsko zasedbo Contra Dekorum. Iskreno povedano- niti sanjalo se mi ni kaj lahko pričakujem, zato sem pričakovanja raje pustil doma in povsem neobremenjen odšel na večerno pivo in dozo ritmično obarvanega kitarskega rocka. Contra Dekorum so popolna noviteta, ki se rada pohvali s tem, da so ohranjevalci glasbenega izročila polpreteklega včeraj. Marsikatera glasbena skupina se rada podaja zgolj v vode večnega preigravanja že slišanih napevov in skladb, a zanje so mi zagotovili, da so nekaj novega in svežega ter da imajo pester nabor tudi avtorskih skladb. In še ploščo v živo naj bi snemali. S pivom podkrepljena debata je krajšala urice, ko smo čakali na to, da se dogodek večera le prične.
Okoli enajste ure zvečer za bobne sede ritmični dekorator Siniša Pantar. Zabrni zvok rohnenja, ki je najbližje uverturi v maniri kakšnih Black Sabbath. Iz zaodrja poskrbi za nagovor Sašo Ožbolt in z introm se mantranje lahko začne. Kitarist Berni Godeša zažene svojo kitaro in ob surovem božanju po strunah stopnjuje atmosfero. Basist Matej Ravšelj na prvi pogled s svojim ortodoksnim metalskim videzom kar ne da slutiti, da igra v kakšnem jugo-rock bendu, a drži teksturo linij precej solidno skupaj. Pevca še vedno ni na spregled. Del performansa pač. Po nekaj minutnem, moram priznati da precej razvlečenem uvodu, le pride na oder. Končno je četverica na odru popolna in odigrajo že prvo avtorsko pesem- ‘New Age’. Kitarska linija gre hitro v uho. Ritmična sekcija je na nivoju, vokalno pa se izkaže, da je njihovo grlo precej obarvano s podtoni kakšnega Bebeka. Solidno odigran komad začinijo tudi z odrsko igro, katero marsikateri domači korenjaki kaj radi pozabijo. Contra Dekorum niso statični. Premorejo humor in dinamiko. Po ‘Non Barieri’, pesmi, ki bi lahko govorila o dobrososedskih odnosih, sledi učna ura, pardon- učne minute- zgodovinskih bojev na dolenjskih koncih. ‘Turjaški grad’ je krasna iztočnica za podžiganje predvolilnih strasti med levimi in desnimi. Besedilo je kar lepo teklo in kantavtorsko dopolnjevalo spektralno celoto contra-dekorovskega poskusa provokacije. Kmalu smo deležni prve doze obujanja spominov z ‘Miogradom’ in ‘Anko’. Vmesne pevske premore dopolnijo s tolkalskimi vložki. Predelave komadov igrajo energično in dobro. Bijelo dugme je zvenelo precej suvereno in veristično. Prav tako tudi kasneje slišane Dilje jagode. Žal pa je lastna ponudba glasbene zadovoljitve še rahlo nedodelana in prekomerno ponavljajoča. Prve vrste in vzdušje na koncertu popestrijo sicer humorni vložki njihovega frontmana, ki je definitivno prototip dobrega performerja in rešuje vzdušje na koncertu. Ljubljanska koncertna mladež je namreč precej statična in odmaknjena. Rešitev pred morebitnim popolnim polomom je ta, da se na koncert pripelje kar največ svojih prijateljev in znancev, kar se je tudi tokrat izkazalo za precej uspešen ukrep. Problem je, da besedil, razen tistih nekaj, ki so jih imeli možnost slišati že večkrat ali pa imajo posnetke že doma, ne pozna še nihče. Glasba je sicer dobro odigrana in dobro naučena, a sem imel, morebiti zaradi pozne ure, morebiti zaradi naporov decembrskih veseljačenj, kar težave z zbranostjo. Motila me je shematična predvidljivost ter kronično pomanjkanje še večje energije. Pa ne samo na odru. Medvrstično sem mislil predvsem na svežino tega, kar je velo iz zvočnikov. Ta predstavljena in precej ustaljena receptura nima 100% erotičnega naboja, zaradi katerega bi padel v trans, potrkaval z nogo ter samodejno posegel za njihovim ploščkom. Vseeno koncert v svojem tempu pripeljejo do konca in večer sklenejo z ‘Letom na drugi svijet’, jaz se pa nekako nisem uspel otresti rahlo trpkega priokusa v mojih mislih ta večer precej navzoče protislovnosti.
Težko je kritizirati domače izvajalce. Precej težje kot tuje glasbene turiste, ki so svoje že bolj ali manj opravili ali pa imajo kritje ogromnega aparata glasbene mašinerije. Naši mladci opravljajo to zaradi lastnega užitka. Zaradi pristnega zadovoljstva. Po navadi ni toliko možnosti preverjati odzive iz prve roke, saj koncertov kronično primanjkuje. Contra Dekorum se kalijo na odrih že pet let. Vsekakor so skupina, katera ima v arsenalu precej skritih adutov. So dobri glasbeniki (vsaj po tem, kar sem slišal na tonski vaji pred koncertom, kjer se je izkazalo, da ima kitarist v rokavu še več trikov kot sem jih slišal na koncertu), ne manjka jim iskrivosti (zanjo sicer poskrbi žal le Sašo, ki je dinamo zasedbe; ostali so malenkostno preveč statični in zato jih je možno zlahka spregledati), imajo nabor lastnih skladb, ki se je v tem času kar precej zajetno povečal, za njimi stojijo pravi ljudje (imajo svoj menedžment in spletno stran, ki je kar zgledna; manjka le malo več informacij o skupini…), kar pa je najpomembnejše: imajo željo, zanos, vizijo in interes nekaj doseči. Bolj kot doseči pa je potrebno preseči že slišano in ubrati samostojno pot. Eno je, po mojem mnenju, samostojna pot lastne kreativnosti, ki je sicer polna ovir. Da, vem da veste, da je to bolj ali manj hoja po robu. Zmagaš in uspeš ali pa izgubiš vse. Ni kompromisov. Za hojo po njej je potrebna večja mera samozavesti in poguma ter odločnosti. Če tega ni se lahko na eni strani želje in pričakovanja ter na drugi strani dejansko stanje, ki ga je ob vsem skupaj mogoče doseči razideta do te mere, da se Contra Dekorum lahko preimenuje v Contra Diktorum – postane lahko nasprotje kreativnosti, ob posnemanju in obuvanju že nošenih parov čevljev pa lahko glasbeno izzveni v prazno, brezosebno in hitro utone v pozabo.
Setlista
1. Intro (Master Machine)
2. New Age
3. Non Bariera
4. Turjaški grad
5. Rap
6. Miograd
7. Anka
8. Dolari
9. Naš disko
10. Coda M
11. Virtual World
12. The Matrix
13. Ptičja Gripa
14. Nemška
predvideni podaljšek:
15. Motori
16. Konji
17. Let na drugi svijet
