Crashdiet: Rust

0 57

Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 13.09.2019
Dolžina albuma: 43.00 min
Produkcija: Martin Sweet, Eric Bazilian (skladba št. 5) in Chris Laney (skladba št. 7)
Žanr: Sleaze / Glam metal
Ocena: 9.5 / 10


Veste kakšen je občutek, ko se prvič lotiš poslušanja (odličnega) albuma, ki te preseneti in ujame nepripravljenega oziroma pristopiš do njega brez slehernih pričakovanj? Izbruh presenečenja zastopa ena sama beseda, ki se sklene s tremi in več klicaji. Začne se s črko »F«, sledijo ji še tri…. Novi Crashdiet! Sleaze metalci, glam metal revitalisti iz Stockholma. Skupina, ki ima najmanj devet življenj, če ne več. »Rust« je novi album, prvi po šestletnem presledku. Skupno peti album s četrtim pevcem. Bend, ki bo verjetno vso kariero bival  v senci nepozabnega »Rest in Sleaze« (2003) in nepozabnega Dave Leparda, je torej preživel še enkrat. Še en brodolom, še en armagedon, še eno transformacijo.

Skoraj je bilo vsega konec, vsaj delovalo je tako, ko jih je zapustil leta 2015 Simon Cruz in se je Martin Sweet pričel posvečati novemu projektu The Sweet Creature ter pričel pomagati rojakom Sister na poziciji basista. Nemara je prav menedžer skupine Sven Morén, ki ni očitno nikdar prenehal verjeti v skupino in mu je zasedba v zahvalah znotraj knjižice albuma Rust, izkazala posebno zahvalo, da »drži skupino skupaj«, glavni faktor, da so Crashdiet vstali še enkrat kot feniks iz pepela.

Roko na srce Crashdiet niso nikdar izdali slabega albuma. Nemara je »The Savage Playground« v svojih ambicijah kanček pogorel zavoljo maratonske dolžine, saj slog in žanr, ki poganja in usmerja to zasedbo vse od njenih začetkov dalje, ne potrebuje prav nobenega »dolgovezenja«. Poslušanje tega albuma je postajalo zaradi njegove dolžine večkrat zelo utrujajoče, kar velja za vrsto nesrečne zoprnije.

»Rust« je precejšnje nasprotje predhodnika. Je poln izvrstnih svežih idej, jedrnato izpoveden, takoj pristopa k bistvu in pelje v grabežljivosti visoko oktanske drže skozi celotno minutažo, pri čemer drži poslušalca v razpoloženju visoke napetosti. Ne le, da je več kot dvajset minut krajši, pač pa se pohvali natančno s tistim, kar smo si vsi potihoma želeli. Bend je v produkcij navil kitare. Do tega dne namreč Crashdiet niso nikdar tako ostro vampirirali. »Rust« je torej zelo zmetaliziran v produkciji.  Ob tem so Crashidet postregli z vrsto zapeljivih refrenskih napevov, ki drug za drugim hipoma vžigajo in pravzaprav dostavljajo na relaciji kitica (predrefren) refren izrazite razpoloženjske preskoke, kar pomeni veliko komponistično vrlino, zlasti v izvabljanju učinka pompa oziroma bombastike. Nabor skladb je izjemno dovršen in neskromno povem, da bi marsikatera med njimi postala zimzelena klasika prve generacije glam metala, v kolikor bi se bend pojavil na rock zemljevidu v drugi polovici osemdesetih.

Kar je posebnega zavidanja vredno pri tej skupini, je njena vselej izpiljena promocijska goriščnica. Bend je že leta 2017 pričel »dražiti«, ne le z integracijo novega pevca Gabriela Keyesa, pač pa tudi s povsem novim singlom »We Are the Legion«, ki mu je pred izdajo albuma »Rust« sledila v premišljenih časovnih presledkih kopica drugih. Vsi singli so bili in so naravnost izvrstni, ljubitelji skupine pa so tako prejeli korenit vpogled v  to, da bo »Rust« izvrsten dosežek. Obenem se je na podlagi tega več kot polovica albuma že zelo dobro prijela med oboževalci, tako da ko so se Crashdiet spravili v začetku oktobra 2019 na turnejo, je publika nove komade že obvladovala tako rekoč na pamet.

Še nekaj besedic o Gabrielu Keyesu. Do tega dne gotovo v tehničnem oziru najboljši vokalist Crashdiet kariere. Perfekten je. Ubija v vseh linijah, tudi v ekstremno visokih suvereno dominira, ko prenaša moč s srednjih leg vanje. Linije lahko dozira s poljubno raskavostjo, kjer je to zahtevano, sicer pa dominira v eksplozivno melodični drži. Upajmo, da se je kvartet s prihodom Keyesa konsolidiral in da sprememb v postavi ne bo več, kajti z njim je očitno ujel pravo formulo, pravo kemijo in na tem velja polnokrvno vztrajati. Preživeti s štirimi menjavami pevcev na vsega petih izdanih studijskih albumih, je velika umetnost in vrlina posebne sorte. Da skupina vse to prestane, obstane in gre dalje, je že vrsta usode. Praviloma sicer takšne situacije, nasploh s frekventno rokado pevcev, artistično pokopljejo skupino. Crashdiet so v tem torej svoje vrste fenomen in »Rust« vrača skupino naravnost v špico in na pročelje sodobnega sleaze gibanja, kot njenega glavnega paradnega konja. Gre za najbolj zrel dosežek kariere in nekakšen nov začetek. Nov start. Z novim svežim vetrom, ki ga je bend zajel v svoja jadra.

Poleg na moč zapeljivih in komponistično raznolikih singlov nezlomljive sleaze / glam metal drže, na čelu z otvoritveno naslovno skladbo, pa Idiots, omenjeno We Are The Legion, Crazy, In the Maze ter Reptile (ta se uvodoma odpira v pankrtski drži Motörhead), dostavlja »Rust« še štiri »spregledane single«, na čelu s strupeno Parasite, pa posebej bombastično Into the Wild z na moč grabežljivim refrenom ter v zaključku fenomenalnima Stop Weirding Me Out ter skrajno porogljivim finalom Filth & Flowers. Pravzaprav je edina hipoma pogrešljiva skladba mirnejša, a mračna Waiting For Your Love, kjer se bend »poigrava« z dodatki elektronskih vzorcev. Ni slaba, a so druge skladbe albuma »Rust« toliko boljše, da je ta pravzaprav zanemarljiva.

Čeprav zna obveljati, da bo nad Crashdiet za vedno vladala vsaj blaga »Rest In Sleaze« senca, kajti nikdar ne bomo vedeli, kaj bi se s skupino dogajalo, če Lepard v začetku januarja 2006, ne bi storil samomora, je »Rust« delo, s katerim so se Crashdiet triumfalno vrnili na sceno, odgnali vse demone preteklosti in se z novim albumom ter Keyesom v postavi povsem resetirali. Z izvrstnim Keyesom na vokalu, ki je ob Sweetu soavtor večine točk novega albuma, mora ta četverec (poudarek na mora) še vrsto let razveseljevati svoje oboževalce. Vedno so nosili izreden potencial. Upajmo da je naposled prišel čas, da se ta potencial, po skoraj dveh dekadah razburkanih vzponov in padcev, v zadnji ustalitvi postave, afirmira in končno polno udejanji.

avtor: Aleš Podbrežnik


Seznam skladb:
01. Rust
02. Into The Wild
03. Idiots
04. In The Maze
05. We Are The Legion
06. Crazy
07. Parasite
08. Waiting For Your Love
09. Reptile
10. Stop Weirding Me Out
11. Filth & Flowers

Zasedba:
Gabriel Keyes – vokal
Martin Sweet – kitara
Peter London – bas kitara
Eric Young – bobni

SODELUJOČI GLASBENIKI
Eric Bazilian – akustična kitara na skladbi št. 5, sintentizatorji na skladbi št. 5, klavir na skladbi št. 8 in električna kitara na skladbi št. 8
Johnny Gunn – spremljevalni vokal na skladbi št. 7
Conny Bloom – kitarski uvod v skladbi št. 10


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X