Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Olympiahalle / Muenchen / Nemčija
Datum koncerta: 15.11.2008
Število obiskovalcev: 12.000
Cena karte: 52,00€
Rock titani Deep Purple na jesenski turneji 2008 skupaj z vročekrvnimi švicarskimi hard rockerji Gotthard, kot predskupino. Kot oče in sin. Tri ure polnokrvne rockovske veselice v deželi klobas in piva, Bavarski! Ni kaj!
Stuttgartski koncert Deep Purple pred tednom dni je zapustil izreden vtis in ni ga bilo razloga, da si človek ne bi veselil novega snidenja z legendami. No tokrat pa s prevzemom akreditacij ni šlo tako gladko, kot v Stuttgartu, kjer si lahko organizatorjem jedel iz roke. To pot so pozabili na photo pass za RockLine. Treba se je bilo boriti s petimi ljudmi, da se je na koncu eden med njimi ojunačil in prinesel nalepko tudi za RockLine. V tem dotičnem primeru je prekomerno sledenje nemškemu redu in disciplini, znak popolne samodestrukcije in primer kako se sistem lahko prične sam od sebe sesipati od znotraj. Preveč je vse kontrole. In sam organizator je tako samozavestno prepričan, da je nezmotljiv v vsem tem sledenju samokontroli, se počuti tako varno in brezbrižno, da mu je vse, kar kolikor toliko odstopa od zakoličenih pravil, naravnost nesprejemljivo, nerazumljivo, nemogoče. Nemogoče je priznati napako zaradi prevelikega stremenja k popolnosti in matematični čistosti. Kontrola logike. Skratka ob vsem tem nategovanju kdo ima prav in kdo ne, sem žal zamudil fotografiranje Gotthard. Niso zalegle niti naprintane potrditve s treh različnih virov, da smo na guest listi. Ne z Nuclear Blast, ne z Gotthard managementa in ne celo iz agencije KB-K, ki je soorganizator koncerta. Ne. Ker imena ni bilo na seznamu fotografov. Nadalje ti dajo gratis novinarsko karto in to takšno, da te pošljejo z njo v vrsto 33, torej v najvišjo vrsto na tribuni, naravnost pod platno strehe Olympiahalle in v sektor D, da lahko z daljnogledom opazuješ gostoto temenskega dela lasišča Iana Gillana in kompanije. To je pogled na oder praktično iz mrtvega kota in izpod nebes, da ne govorim, da se v tem delu najslabše zvočne razmere. Lepo se je začelo, mar ne?
GOTTHARD: 20.00-21.00
No preostanek Gotthard koncerta sem si le privoščil in odjadral na mesto tribune, kjer se mi je naposled odprl normalen razgled na tribuno in je bil zvok poln. Čisti in fenomenalen zvok, preko cele dolžine Olympiahalle. Gotthard je pričakala nabita dvorana, a ne razprodana. Ljudi pa je bilo približno toliko kot pred tednom dni v Stuttgartu (12.000). Gotthard so delovali to pot še bolj vroče kot v Stuttgartu. Predvsem pevec Steve Lee je deloval še bolj razgibano, navdahnjeno in v posebnem letečem elementu, kjer nobena lega ni bila nedosegljiva njegovim glasilkam. Gotthard so znova ubijali do nezavesti. Igrali so brez napake. Po izvedbi baladne Falling, za katero lahko rečem, da je edina točka nastopa skupine, ki nosi minus, saj je studijska verzija precej bolj prepričljiva od verzije te turneje, kjer se ta komad izvaja le ob spremljavi klaviatur in vokalu Stevea Leeja, so Gotthard stopnjevali rockersko vzdušje do svojega vrelišča in z Let It Be je koncert dobil resnična krila, ki so s polnimi zamahi pripeljala fanatičen pristop fantov v vrhunski formi, skozi skladbe Said And Done, The Oscar Goes To…, Lift U Up in Anytime Anywhere, do bravuroznega zaključka, kjer jim je ploskala prav vsa dvorana. Od parterja do celotnih tribun. Ura se je odvrtela kot bi mignil in ljudje so zahtevali dodatek, ki pa ga Gotthard pač niso mogli odigrati. Gotthard so resnična atrakcija v vseh pogledih. Prava šola hard rocka v novem tisočletju, katere visoka kvaliteta, je lahko zgled vsem njihovim vrstnikom in mlajšim skupinam, ki se v tem žanru skušajo prebiti na polje večje prepoznavnosti. Koncert Gotthard te preprosto povedano, pusti narajcanega po koncertu.
DEEP PURPLE: 21.30-23.30
Če ne za drugega, pa narajcanega vsaj za Deep Purple. Če bi bili vrstniki in ne v povprečju 20 let starejši bi rekel, da so Gotthard to pot dodobra izprašili zadnjico headlinerju. Deep Purple so se znova predstavljali na ogromnem odru, pred ogromnim avditorijem, pod gigantsko osvetlitvijo, nastop pa je vseskozi beležila tudi videokamera (uradna kamera po odrom, kot v Stuttgartu). Verjetno jih je bilo več, a le to sem opazil. Kaj je res in kaj ne, o tem se bomo prepričali, v kolikor bo skupina izdala DVD s te koncertne turneje.
Peterka je v miže uigrana. Ne zgreši note. Edini faktor, ki je ranljiv je seveda vokal “v liziko” shujšanega Iana Gillana, ki je to pot deloval nekoliko bolj skrhano, kot pred tednom dni v Stuttgartu. Zlasti se je to poznalo v refrenih Perfect Strangers, kjer verzov sploh nisi več slišal v celoti, Sometimes I Feel Like Screaming, ali Knockin’ At Your Backdoor. Gillan je pel to pot tudi precej bolj “šlampasto”. Ne zato ker se mu ne bi ljubilo truditi. Čutilo se je da mu vseeno na mestih zmanjkuje sape (npr. Lazy). Gillan pa je rock ikona, nepogrešljiv sestavni del Deep Purple Mk II. (minus Morse) in zadošča skoraj, da se le pojavi na odru, kar seveda ni opravičilo. A možakar se zna odkupiti s svojo zabavno odrsko komunikacijo. Je unikat v vsej svoji karizmi in simpatičnosti.
Wring That Neck, Lazy, Perfect Strangers, so točke, kjer se še posebno močno pogreša prefinjeni, strogo kontrolirani, žametasto mehak zven večno melanholične in hrepeneče Blackmoreove Stratocaster kitare, z znamenito dolgimi in ječečimi “licki”. To so trenutki kamor Morseove prenapete mišice preprosto ne sodijo in vendar Morse ne bi bil Morse, če bi skušal loviti znameniti predhodnikov zven.
Vrhunec koncerta je bil zaključni del sloneč na “Machine Head” repertoarju, ki ga je odprla Space Truckin’ z duhovito navezavo vtkanega On Broadway (orig. Nancy Sinatra) motiva, ki je tvoril prehodni most v Highway Star, trojček pa je zaključila seveda skladba najžlahtnejše elementarne kitarske fraze Smoke On The Water, kjer je bilo zanimivo opazovati s tribun, kako se množici v parterju po reakcijah, dobesedno strga, ko Purple počijo v ta zimzeleni riff! V finalu te velike pesmi, tik pred zaključkom regularnega dela koncerta, se je na odru, na povabilo skupine Deep Purple, prikazal tudi Leo Leoni, kitarist skupine Gotthard, ki si je ob tem verjetno mislil: “Sanje! Uresničene!”
Celotna izkušnja je bila na moč podobna odličnemu Stuttgartskemu nastopu pred tednom dni. Preprosto so Deep Purple tako zrutinirani, da težko pokažejo na koncertih slabše dnevno počutje. Vseeno me tu lahko vlečete za jezik, kajti spet smo v Nemčiji. In nemške turneje so za Deep Purple posebne. Tu so doma, saj uživajo izreden ugled s strani ljubiteljev glasbe. Zato jih težko kaj iztiri in v takšnem “domačem” okolju, možje brez dvema precej lažje ohranjajo dobro koncertno razpoloženje skozi turnejo in zaporedje njenih dni.
Nemška publika je znova povzdignila celoten dogodek na poseben koncertni nivo. Vse je gigantsko in za človeka vajenega slovenskih zaprtih koncertnih dvoran, je to nepredstavljivo. Hrušč publike, energija v smereh publika – skupina in obratno, zvok, svetlobni efekti, vse se potencira, sešteva, magnificira v izredno magijo, ki jo lahko prekašajo le še razprodani koncertni stadioni s 40.000 ljudmi in navzgor. Preprosto je tu denar, je tradicija rock kulture. Sedaj se že ponavljam, saj sem to zapisoval tudi v reportaži iz Stuttgarta. Deep Purple se hodi torej gledat na koncerte v Nemčijo. S takšno podporo, kot jo še danes uživajo v srednji Evropi, kjer so fantje zaželeni in močno cenjeni, za svoj doprinos k rock glasbi, se nam ni treba bati, da Deep Purple koncertov ne bo več mnogo na sporedu. V kolikor bo skupini zdravje služilo kot se šika, brez težav lahko potegne svoj obstoj v petdeseto obletnico.
fotografije: Aleš Podbrežnik
besedilo: Aleš Podbrežnik
Setlista
GOTTHARD — set lista:
1. Master Of Illusion
2. Gone To Far
3. Top Of The World
4. The Call
5. Mountain Mama
6. All We Are
7. Sister Moon
8. Falling
9. Let It Be
10. Said & Done
11. The Oscar Goes To You
12. Lift U Up
13. Anytime Anywhere
DEEP PURPLE — set lista:
1. Pictures Of Home
2. Things I Never Said
3. Into The Fire
4. Strange Kind Of Woman
5. Rapture Of The Deep
6. Wrong Man
7. Contact Lost
8. Well Dressed Guitar
9. Knockin’ At Your Back Door
10. Sometimes I Feel Like Screaming
11. Wring That Neck
12. Battle Rages On
13. Solo Airey
14. Perfect Strangers
15. Space Truckin’
16. Highway Star
17. Smoke On The Water
—dodatek—
18. Lazy
19. Hush
20. Black Night
Galerija slik
