Def Leppard: Diamond Star Halos

0 207

Založba: Bludgeon Riffola/Mercury Records
Datum izida: 27. 5. 2022
Produkcija: Ronan McHugh
Dolžina albuma: 61.27 min
Zvrst: Hard Rock
Ocena: 9.0/10


Def Leppard in novi album. Sedmi album nespremenjene postave, ki deluje v tovrstnem formatu od albuma “Slang” (1996) dalje, lahko označimo kot njen najboljši, do tega dne. Okrog števila sedem se še kar vrtimo dalje. Pred sedmimi leti je odkritosrčno trkal v to smer predhodnik “Def Leppard”, ki je jasno nakazal, da so se Def Leppard korenito obrnili nazaj k svojim zlatim časom osemdesetih in prve polovice devetdesetih.

Naslov albuma, ki nosi eno od linij T.Rex skladbe Get It On, pove marsikaj o tem nad kom se je skupina od nekdaj navdihovala. Album nosi nekaj glamrockovsko obarvanih ‘klofut’, ki bolj Leppardovsko ne bi mogle učinkovati, kot sta denimo v redosledju skladbi Kick in za njo Fire It Up, pri čemer je že uvodna Take What You Want popoln odtis klasične Def Leppard retorike, le da se nahajamo produkcijsko v letu 2022. Presenečeni? Nikakor. Tega pravzaprav ne prikriva niti en Def Leppard album izdan do tega dne. Glam rock je obvezna spremljava glasbene konfekcije slehernega Def Leppard albuma.

Tu sta dve šlager popevki, ki ‘lažnjivo’ povlečeta na country This Guitar in Lifeless, na katerih sodeluje v vokalnih duetih z Elliotom Plantova ‘kolegica’ Alison Krauss. Sicer je album odlično skalibriran skozi več kot enourno minutažo kar se dinamike oziroma razpoloženjskega valovanja tiče. Večino albuma sta napisala znova Elliot in Collen, z nekaj prispevki Ricka Savagea. Tu je nekaj zanimivih izletov, kot je mdr. Liquid Dust (ni govora o posipanju s sladkorjem), ki v melosu nagovarja izrazito Leppardovsko, z nekoliko mehkejšim aranžiranjem ter dodanimi tolkali, pa nosi The Beatles pridih poznega ‘psihadeličnega’ obdobja. Njen konec se komaj opazno prelije skozi odličen prehod funky/groove momenta U Rock Me z izrazitim kontrastom med akustično kitico in eksplozivnim arena rock refrenom. Izjemno zrelost kvinteta potrjuje odlična balada Goodbye for Good This Time na sredini albuma, kjer ob Elliotovem podoživetem in čutnem vokalu ustvarjajo posebno magijo godalni aranžmaji in akustični kitarski vložek na sredini albuma. V kolikor bi skladba nastala v osemdesetih, bi danes veljala za Def Leppard hit zimzelen. Krona jo vrhunski refren. Za podoben, ‘malo drugačen’, a znova silno uspel izlet lahko označimo tudi Open Your Eyes, z novim ‘strahovito’ pečatnim refrenom, a raziskujočo kitico, ki znova vzbuja nekaj vplivov psihadeličnega popa s preloma šestdesetih v sedemdeseta, ob katerih bi priostril senzorične organe tudi sam David Bowie, ako bi mu to bilo danes usojeno. V to ligo mirnih momentov albuma gre obvezno všteti tudi skladbo Angels (Can’t Help You Now), kjer je skupina s pomočjo premetene vgradnje godalnih aranžmajev in klavirja legendarnega Bowiejevega klaviaturista Mikea Garsona, enkrat več učinkovito zgradila grabežljivo atmosfero, vse skupaj pa ni pozabila skrižati s svojo dobro znano pomp rock retoriko. Učbenik, ki so ga spisali The Beatles, ostaja torej tudi v letu 2022 za Def Leppard še kako aktualen. Odlično in nadvse zanimivo deluje tudi zaključek albuma s From Here To Eternity, ki jo lahko označimo še za en trenutek ‘eksperimentalnih avantur’ albuma, pod katerega se avtorsko v celoti podpisuje basist Rick Savage (ritem ‘drive’ dolguje nekaj zahval za navdih drugemu delu (‘She’s So Heavy’) The Beatles klasike I Want You (She’s So Heavy). Komad odstopa od preostanka materiala, a nagovarja prevzetno in v ničemer ne jemlje naboja temu izredno pretkano izpiljenemu albumu, ki tako kvečjemu potrjuje, da je v času svojega nastajanja silno zaposloval skupino. Zaposloval skupino, kot malokateri izmed njenih zadnjih sedmih albumov. Potem je tu All We Need, ki nosi blagi, blagi in ‘nedolžni’ podton velike balade Hysteria. Skratka zabave ne zmanjka. Bend je užival v studiu, posledično pa bodo z novim albumom definitivno uživali vsi Def Leppard navdušenci. Garant. Album je v slehernem trenutku zaznamovan torej s tistim neobhodnim ‘party time pomp drive’ momentom.

Album “Diamond Star Halos” so Def Leppard dolgo pilili. Skladb je mnogo. A so vse zelo, zelo dovršene. Detajli so izpiljeni. Bend je dejansko posvečal pozornosti vsem drobnarijam pri aranžiranju in produkciji. Album grabi izvrstno. Od začetka do konca. Ne glede na izjemno dolžino preko 61. minut, po kateri ga prekaša le nepozabni “Hysteria” (1987), ki je daljši za slabo minuto. To je dober znak. Na Def Leppard albume torej čakamo po novem več let, a se čakanje več kot izplača.

Torej, tisto kar daje pravo Leppardovsko arena rock grabežljivost novega albuma, ob izrazito potentnem uvodnem zaletu z omenjenim trojčkom Take What You Want, Kick in Fire It Up utrjujejo na albumu še SOS Emergency, All We Need, Open Your Eyes, Gimme A Kiss in Unbreakable. Slednja nosi briljanten kontrast med mračno in dramatično kitico ter iskrivim in ‘svetlim’ refrenom. To je tisti material, ki ga želimo od skupine in material, ki daje novemu lesk klasičnih dni in reflektira izjemno zrelost kvinteta v zrelih letih delovanja. Natanko to kar moraš storiti, v kolikor nosiš tako pomembno pozicijo v zgodovini rock glasbe, kot jo nosijo Def Leppard. Premeteno. Zapeljivo in na nek način, po vseh letih kljubovanja, pobalinsko pregrešno.  

Bend se je ukvarjal dve leti z albumom v studiu. Je raznolik, a obenem vseskozi izjemno poslušljiv album. Pravi rock album izkušenih lisjakov, ki so tokrat posvečali novemu materialu posebno pozornost. Materiala je veliko in dalj časa ga je potrebno absorbirati. “Diamond Star Halos” je torej delo skupine, ki je glede na svojo dolgoživost, trpežnost, izkušnje, rutino, kilometrino, briljantna zmes dražljive, neposredno nagovarjajoče rock potence in artizma filigranskih potez, ki jo več kot imenitno krmari izjemna zrelost ikonskega Sheffieldskega kvinteta.

Avtor: Aleš Podbrežnik


Seznam skladb:
1. Take What You Want
2. Kick
3. Fire It Up
4. This Guitar (featuring Alison Krauss)
5. SOS Emergency
6. Liquid Dust
7. U Rok Mi
8. Goodbye For Good
9. All We Need
10. Open Your Eyes
11. Gimme A Kiss
12. Angels
13. Lifeless (featuring Alison Krauss)
14. Unbreakable
15. From Here To Eternity

Zasedba:
Joe Elliott – vokal, kitara na skladbah 8., 12. in 14.
Phil Collen – kitara na skladbah od št. 1. do 7. in od 9. do 15., spremljevalni vokal na skladbi št. 1.
Rick Savage – bas kitara, kitara na skladbah od št. 1. do 3. in 15., spremljevalni vokal na skladbi št. 15.
Vivian Campbell – kitara, spremljevalni vokal na skladbi št. 1.
Rick Allen – bobni

Dodatni glasbeniki:
Ronan McHugh – programiranje bobnov
Debbi Blackwell-Cook – spremljevalni vokal na skladbah št. 2, 3., 11., in 12.
Dave Bassett – spremljevalni vokal na skladbah št. 2. in 3.
Alison Krauss – vokal na skladbah št. 4. in 13.
Eric Gorfain – godalni aranžmaji na skladbah št. 4., 8., in 12.
Mike Garson – klavir na skladbah 8. in 12.

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki