Avtor: Peter Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Domžale / Blunout / Slovenija
Datum koncerta: 03.12.2015
Število obiskovalcev: 25
Cena karte: 0,00€ (prost vstop)
Idrijska skupina Divje Jezero so novo upanje domačega progresivnega rocka/fusiona, saj so že s svojim studijskim prvencem »Mestni vrvež« opozorili, da bo na njih v prihodnosti potrebno resno računati tedaj, kadar bo beseda nanesla na sicer precej obskurno domačo prog sceno. Tokrat so se člani skupine Divje Jezero ogaslili v domžalskem klubu Blunout, kjer so nastopili pred (priblžno) dvajsetimi ljudmi, kar zgovorno pove o ‘neverjetno velikemu’ zanimanju meščanov za kvalitetno aranžirani in odigrani domači prog rock. No, tisti redki, ki smo prišli v Blunout z namenom uživanja v dobri glasbi in vrhunski izvedbi se nismo pustili zmesti. Potem, ko smo se usedli za mizo tik ob odru, smo bili bogato nagrajeni, medtem ko smo z zanimanjem prisluhnili izvedbi celotnega albuma »Mestni vrvež«.
Nastop skupine Divje Jezero je trajal samo eno uro, kar je bilo pričakovano glede na to, da so nastopili pred skorajda praznim prizoriščem in ob dejstvu, da je domžalski klub svoja vrata zapiral že ob desetih zvečer. Vseeno pa smo v tem kratkem času spoznali, da je njihova glasba dovolj kompleksna, da bo všeč tudi bolj zahtevnim progrockovskim sladkuscem, obenem pa je dovolj melodična, da ne bo prav nič narobe, če tovrstni prog gurmani na nastop Divjega Jezera kdaj pridejo s celotno družino.
Eden pomembnih elementov zvočne podobe Divjega Jezera je brez dvoma saksofon v domeni Tomija Peljhana, ki skrbi za nekatere ključne harmonije, obenem pa predstavlja dobrodošlo popestritev znotraj sodobne slovenske prog scene, kjer je ta inštrument bolj izjema kot pravilo. Aleš Golja je skozi celoten nastop dokazoval, da je nadvse eklektičen kitarist, ki se ne ustraši tudi občasne duhovite improvizacije. Njegove kitarske pasaže so se fluidno sprehajale med prefinjenostjo in udarnostjo, katere je znotraj glasbe Divjega Jezera moč najti v ravno pravih odmerkih. Posebno poglavje zase je tudi sijajna ritem naveza med basistom Alenom Bogatajem in bobnarjem Lukom Čibejem, ki deluje kot podmazana. David Križaj je medtem ves čas uspešno bdel nad klaviaturami in občasno zaigral tudi na ustno harmoniko kot denimo pri skladbi »Nomad«, kjer se lahko slišijo tudi nekateri elementi tradicionalne romske glasbe.
Divje Jezero so poleg avtorskih skladb z albuma »Mestni vrvež« odigrali tudi zelo dobro priredbo jazz fusion klasike »Startus«, ki pripada legendarnemu ameriškemu bobnarju Billyu Cobhamu. Divjemu Jezeru so poleg nekaterih etno elementov všeč tudi orientalske lestvice, kar so dokazali na določenih izvedbah kot je odlična »Uvertura XIX«. Slednja predstavlja zanimiv slogovni poklon angleški in italijanski prog sceni sedemedesetih. Nastop Divjega Jezera je minil kot bi pihnil. Band si zasluži vse čestitke za prikazano. Na koncertu prisotna predstavnika Rockline ekipe mu želita vse najboljše na njegovi nadaljnji glasbeni poti. Še posebna pohvala pa gre na račun ozvočenja, ki je bilo glede na skromne prostorske razmere zares impresivno in ravno prav glasno, da je ves čas vladala izjemno prijetna atmosfera.
Velika škoda je, da tako talentirani in obetavni domači bandi kot so Divje Jezero, ostajajo nekje v ‘podzemlju’, medtem ko so skoraj vsi medijski žarometi uperjeni v zmagovalce raznih izumetničenih glasbenih šovov, iz bivše skupne države uvoženo turbo ‘balkanijado’, razne zvočne teroriste dvomljivih tehničnih veščin ter navidezne glasbene upornike z bogatimi starši. Takšni redki domači prog/fusion glasbeni biseri kot so Divje Jezero bi namreč morali biti zaščiteni s posebnim ediktom kulturnega ministrstva republike Slovenije kot nacionalno kulturno bogastvo izjemnega pomena, če bi se določene stvari v tej državi končno začele premikati v pravo smer.
Galerija slik
