Dobrodošli na triurni Pearl Jam odisejadi! (2014)

0 0

Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Jernej Vene

Kraj: Stadion Nereo Rocco / Trst / Italija
Datum koncerta: 22.06.2014
Število obiskovalcev: 25. 000
Cena karte: 70€

Dve leti sta minili, da so se ameriški rock velikani devetdesetih Pearl Jam znova prikotalili na Staro celino. A pred dvemi leti se je njihova turneja v širokem loku ognila slovenske grude, to pot pa imajo tudi slovenski privrženci njihove koncerte dobesedno pred durmi. Večletna odsotnost je pri Pearl Jamih sicer nekaj povsem običajnega – spomnimo se samo njihovega bojkota koncertne korporacije Ticketmaster sredi devetdesetih, zaradi česar je bila skupina takrat celo na robu finančnega zloma. A  govora je o bendu, ki je preskočil svojo nekdanjo žanrsko pripadnost in  stopil v korak s časom, kar Pearl Jamom tudi še več kot dve dekadi po njihovi zlati eri prinaša silno popularnost.

V okviru nove evropske turneje so v naši zahodni sosedi oddelali dva koncerta in tam preživeli pet dni. Najprej so pred dnevi gostovali na milanskem San Siru, enem največjih nogometnih objektov v Evropi, nato pa še na tržaškem stadionu Nerea Rocco, kamor se je na tisoč in en način odpravila tudi cela četa slovenskih Pearl Jam oboževalcev. Sodeč po raznobarvnih zastavah med publiko, med katerimi ni manjkalo kanadskih, čilenskih in južnoafriških, je razprodan avditorij tvorila pestra paleta obiskovalcev iz celotnega sveta, kar je le še en dokaz več, da so Pearl Jam že davno tega postali globalni fenomen.

Organizacija megalomanskega dogodka je bila brezhibna. Javni prevozi so v urah pred koncertom skrbeli za prometno vzdržnost, informacije so bile dostopne na vsakem koraku, vogali uličic niso bili zabasani z nelegalnimi preprodajalci spominov, celo varnostno osebje je bilo odeto v majčke s Pearl Jam logom, in kar je glavno, koncert se je začel pravočasno oziroma še celo nekaj minut pred napovedano deveto uro zvečer. Italijani so na splošno znani pa šlampasti koncertni organizaciji, očitno pa se tudi v tem segmentu stvari spreminjajo na boljše.

Otvoritvena skladba večera Elderly Woman Behind the Counter in a Small Town je služila kot uvodni dotik akustike, tudi z nadaljevanjem v podobni maniri s skladbama Low Light ter Black so se Pearl Jam predstavili kot slikovit razpoloženjski kolektiv, predno so z Why Go ter Animal pritisnili na plin in postregli tudi s tršo kitarsko tematiko. Ni jih veliko kolektivov kot so Pearl Jam, ki koncertni repertoar sestavljajo iz vseh obdobij svoje kariere. Rdeča nit tržaškega koncerta je bila predstavitev aktualnega albuma »Lightning Bolt« (recenzija tukaj), globoko so zaorali tudi po svojem kultnem prvencu »Ten« (1991), preostali del časovnice pa so zapolnjevale skladbe iz vmesnih albumov, tudi iz tistih, izdanih v obdobjih, ko njihova zvezda (v komercialnem pogledu) ni sijala s polno močjo.

Osrednja figura nastopa je bil kdo drug kot frontman Eddie Vedder. 49-letni glasbenik je skozi leta postal poosebljanje benda, zato mu na odru pripada povezovalna in motivacijska vloga, pa čeprav mu zaradi plašljive osebnosti to ni pisano na kožo. Legenda pravi, da je bil ob sprejemu v skupino Vedder tih in vasezaprt fantič. Verjetno mu je prav ta simpatična lastnost pri vzponu med velikane rocka pomagala pri dosegu silne popularnosti, saj so njegovi nastopi prizemljeni in nevzvišeni, kar je tudi v stadionskem okolju grungersko tematiko skupine množici predstavilo v intimnejši luči. Vedder se je večkrat poslužil že preizkušene taktike nagovarjanja občinstva v njegovem domačem jeziku, medtem ko je spričo let očitno opustil še eno izmed svojih prepoznavnih točk: atraktivnega plezanja po odrskih konstrukcijah.

Najčustvenejši dogodek koncerta je prinesla skladba Come Back. Vedder jo je posvetil svojemu pred nekaj dnevi preminulemu najboljšemu prijatelju, zato so besede v zaključnem delu komada »ohhh I’ll be here,come back, come back« v ušesih odzvanjale še toliko močneje. Speče in zasanjane trenutke je kaj hitro v poskočni marš spremenil hit Even Flow z dolgim osrednjim inštrumentalnim delom, med katerim si je kitarist Mike McCready privoščil celo igranje kitare za hrbtom. Prav najbolj znane skladbe, od katerih velja izpostaviti še izvedbo Rearviewmirror v zaključku rednega dela, je peterica raztegovala in jim dahnila nekaj žive koncertne forme, s čimer so premeteno poskrbeli za večkratno ponavljanje refrenov.

Ob povratku na oder so na svoj račun prišli boljši poznavalci skupine, saj so Pearl Jam zaigrali skladbi Chloe Dancer / Crown of Thorns zasedbe Mother Love Bone, resničnih pionirjev grungea, pri katerih sta preigravala basist Jeff Ament in kitarist Stone Gossard. Maratonskemu nastopu navkljub Pearl Jami niti v obeh dodatkih niso varčevali z energijo, prav nasportno, udarniške skladbe s pridihom garažne razglašenosti Life Wasted in Porch so prihranili prav za finiš.

Peterica se je v tem delu koncerta poslužila igrivega majanja reflektorjev, v katerih so bile nameščene kamere, nastali posnetki pa so nato poglede občinstva priklenili na velika zaslona, nameščena na obeh straneh odra. Iz tribune, kjer je bila nameščena Rockline ekipica, se je lepo videlo razgrjeno ogromno podolgovato italijansko zastavo s pripisom »Keep on Rockin’ in the Free World«. Vzdušje je po izvedbi še dveh »Ten« biserov Once ter Alive naraslo do vrelišča, vsa magijo stadionskih koncertov pa je v noč naposled privrela z zgoraj omenjeno himno Neila Younga. Tisočero grl združenih v enem napevu, tisočero src v danem trenutku združenih v isti misli hipijevske antemičnosti. Telo je preplavila kurja polt, prečudovit ambient razprodanega prizorišča pa je s prižigom stadionskih reflektorjev dobil tudi svojo vizualno podobo.

Kar triurno druženje je poskrbelo, da se bo o tržaškem Pearl Jam koncertu še dolgo govorilo. Ne glede na to, da koncertna industrija ves čas draži cene vstopnic in so danes le-te že ekstremno drage, je bil poplačan prav vsak vložen cent, odlična forma Pearl Jamov pa je le še povečala apetite njihovih slovenskih oboževalcev, ki si želijo ameriške rock velikane po petnajstih letih končno spet videti tudi v deželici pod Triglavom. Čas bo pokazal, če bo želja uslišana!

Setlista

1. Elderly Woman Behind the Counter in a Small Town
2. Low Light
3. Black
4. Sirens
5. Why Go
6. Animal
7. Corduroy
8. Getaway
9. Got Some
10. Given to Fly
11. Leatherman
12. Lightning Bolt
13. Mind Your Manners
14. Deep
15. Come Back
16. Even Flow
17. Down
18. Unthought Known
19. Infallible
20. Whipping
21. Do the Evolution
22. Rearviewmirror
—————–
23. Let Me Sleep
24. Chloe Dancer
25. Crown of Thorns
26. Jeremy
27. State of Love and Trust
28. Wasted Reprise
29. Life Wasted
30. Porch
——————
31. Better Man
32. Once
33. Alive
34. Rockin’ in the Free World (Neil Young cover)
35. Yellow Ledbetter

Galerija slik

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki