Avtor: Sebastijan Videc
Fotografije: Nina Grad
Kraj: Tvornica Kulture, Zagreb
Datum koncerta: 20.03.2014
Število obiskovalcev: 400
Cena karte: 160 kn v predprodaji, 190kn na dan koncerta
Prvi pomladni dan je ne samo poskrbel za vreme primerno martinčkanju na kakšnih kavarniških terasah, ampak tudi za dozo kvalitetne glasbe. Po njo se je bilo sicer potrebno odpraviti v sosednji Zagreb, a nič ne de; sedaj smo vsi skupaj v veliki veseli evropski družini, avtocesta nas iz prestolnice do hrvaške metropole popelje v uri in pol, nebroj koncertnega dogajanja pa nudi za vsak okus nekaj. S fotografsko kolegico sva tokrat obiskala verjetno najbolj preznojeno dvorano na Balkanu, »pa čak i šire« – Tvornico. Slabo prezračevanje namreč skoraj v momentu po začetku odrskega dogajanja, temperaturo zraka dvigne za nekaj stopinj; je pa lokacija priljubljena pri kadilcih, saj imajo le-ti tudi svoj šank, s katerega v miru skozi bar s strani opazujejo oder. Kot je bilo slišati na ulici pred in v dvorani sami, pa so nastopajoči tega dne, svoje oboževalce privabili tudi iz Slovenije kot tudi Bosne in Hercegovine.
Čast ogrevanja občinstva, pred nastopom glavnih akterjev večerja, je pripadla relativno neznani skupini Hamferð. Skupina prihaja iz Tórshavna, glavnega mesta hladnih in deževnih Ferskih otokov, sama beseda pa pomeni izgubljeni oz. mrtvi ribič – in teh je bilo v zgodovini njihove domovine kar precej. Kljub samo slabih 50.000 prebivalcev tega otočja, pa so glasbeno precej dejavni in v svetu težje glasbe, poleg njih, barve zastopajo še Tyr. Skupina obstaja od leta 2008, ko sta s skupnim igranjem pričela kitarist Egholm ter bobnar Johannesen, ter kmalu sestavila kompletno zasedbo, s katero so konec 2009 posneli prvi demo, obenem pa nekajkrat uspešno nastopili tudi na glasbenih tekmovanjih. Konec leta 2011 so fantje na evropski turneji spremljali lokalne Tyr, ter finske Moonsorrow, kmalu zatem pa pričeli s snemanjem svojega prvega studijskega albuma. Leta 2012 so zmagali na lokalnem tekmovanju, ki jim je za nagrado prinesel nastop na legendarnem festivalu Wacken, kjer pa so ponovno zmagali in posledično dobili v podpis pogodbo z založbo Nuclear Blast.
V svojem 40-minutnem setu so predstavili nekaj svojih del iz prvenca. Člani zasedbe se v skladu s svojo zvrstjo, prepuščajo minimalizmu. Na oder so prikorakali oblečeni v poslovne obleke z kravatami; le bobnar je imel privilegij igrati brez jakne ter kravate. Celo instrumenti so bili videti minimalistični – kitare so bile videti krajše kot ponavadi, klaviature so se zdele samo 4-oktavne, bobni pa so bili takisto sestavljeni zelo minimalno z enim prehodnim ter enim bas bobnom; le bas kitara je delovala normalne velikosti. Glasba, ki jo igrajo, je primerno zamorjena (navdih črpajo iz narave Ferskih otokov, ki jih bičajo stalni atlantski vetrovi ter jih v povprečju 260 dni na leto moči dež), zahteva pa tudi spremljujočo prezenco na odru – minimalna luč, minimalno gibanje članov zasedbe, ter minimalna interakcija. Jon Aldara za mikrofonom opravlja svoje delo korektno, izmenjuje growl s čistimi in doživeto, bolečine in resegniranosti polnimi vokali v ferskem jeziku, le obe kitari se nekako združujeta v svojem igranju in zdi se, da dveh kitaristov oder ne potrebuje. Kljub mrakobnosti ter drugačnosti od skupine, ki je sledila, jih je zbrano občinstvo med skladbami toplo pozdravljalo, sam nastop pa je deloval bolj kot nastop komornega ansambla, kot pa metal zasedbe.
Amorphis svoje oboževalce razveseljujejo že skoraj četrt stoletja. Finci s svojimi začetki segajo v death-metalske vode, vendar so z vsakim sledečim albumom, postajali bolj melodični, čistejši in progresivnejši. Spremembe v stilu glasbe so zahtevale tudi menjave zasedbe, skupina pa v trenutni postavi nastopa že od leta 2005, odkar se jim je pridružil pevec Tomi Joutsen. Skupaj so v teh letih posneli pet albumov, zadnji, aprila 2013 izdani Circle, pa so predstavljali ravno na tej turneji.
Severnjaško točni Amorphis, so oder, ob zvokih uvodne melodije, zasedli po načrtu, točno ob 21:45. Kritično zelo dobro sprejeta zadnja plošča Circle, je bila logično glavni fokus večera in dodobro napolnjena, sicer pregrajena, Tvornica je že v prvih taktih Shades of Gray dobesedno eksplodirala. Fantje so bili zelo motivirani, lightshow je za razliko od predskupine sijal na polno, Tomi pa je tako vreščeče najstnice kot tudi starejše moške predstavnike spravljal v delirij. S svojim viktorijansko oblikovanim arhaično futurističnem stojalom za mikrofon in mikrofonom samim, je na zanj že značilnem odrčku ušesa občinstva bombardiral z izvrstnim growlanjem kot tudi čistim glasom, menjavanje med katerima je bilo brezkompromisno in brez kakršnega koli nihanja v kvaliteti glasa v enem ali drugem načinu petja. V instrumentalnih delih so se mu kitaristi morali kar umikati, saj so v krožnem gibanju, njegovi dober meter dolgi dreadlocki nevarno opletali po odru. Skupina se je pod njegovo taktirko energično sprehajala skozi opus svojih del. Prav diverziteta glasbenih slogov je tisto, kar je Amorphis po mojem mnenju naredilo tako zanimive. Od death metalskega Vulgar Necrolatry iz njihovega prvenca do simfonično black metalskih vložkov na Circle in z vsemi slogi vmes, Finci vzbudijo zanimanje v poslušalcih. Šest članska ekipa igra uigrano, basist brenka skorajda po kobilici, kitarista se odlično dopolnjujeta tako v solo/ritem kot tercetno ritmičnih delih, medtem ko klaviature ambientalno dopolnjujejo zvočno sliko. Žal se je globina zvoka v dvorani rahlo izgubljala v preveč poudarjenih srednjih tonih slišnega frekvenčnega spektra, a je koncert kljub temu pustil nasmehe in zadovoljstvo na obrazih publike. Če ste Amorphis tokrat zamudili, imate popravni izpit julija v Tolminu na festivalu Metaldays.
Setlista
Amorphis:
1. Shades of Gray
2. Narrow Path
3. Sampo
4. Silver Bride
5. The Wanderer
6. Against Widows
7. My Kantele
8. Into Hiding
9. Nightbird’s Song
10. Vulgar Necrolatry
11. The Smoke
12. You I Need
13. Hopless Days
—dodatek—
14. Sky Is Mine
15. Black Winter Day
16. House of Sleep
Galerija slik
