Kraj: Orto Bar / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 01.04.2008
Število obiskovalcev: 40
Cena karte: 5,00€
Kot vemo je Orto bar skoraj zadnja utrdba vsega kar zveni malo trše in kar se ne vidi na televiziji vsak dan. Poleg celoletnega zastopstva za rock glasbo pa Orto vsako leto priredi tudi svoj znani alternativni celomesečni festival Orto fest, ki bo s svojim pestrim in raznolikim izborom skupin tudi letos navdušil mnogo alternativcev. Letos je bil tretji dan Orto festa v znamenju Stoner rocka, temu primeren je bil tudi obisk, če seveda upoštevamo dejstvo, da je Stoner glasba ena izmen najmanj komercialno usmerjenih žanrov. Je bil pa zaradi majhnega števila obiska koncert zelo intimen, kar ga je na svojstven način naredilo še toliko bolj posebnega.
Prvo presenečenje večera je bil domači Stoner rock trio Astrid Lindgren, ki je kljub zelo sramežljivemu nastopu nudil obilo počasnih ritmov, poudarjenih bas kitarskih linij in dva vokala. Na žalost pa je bila na začetku njihovega koncerta dvorana skoraj prazna, morda je bil ravno to vzrok za nekoliko zadržan nastop in za pomanjkanje komunikacije med skupino in publiko. Toda kljub maloštevilni publiki so fantje dosledno odigrali svoj polurni repertoar, ki je vseboval zelo primarne ritme bobnov, brez dolgih prehodov in brez prekomerne uporabe činel. Srednje hiter Stoner tempo je poleg bobnov diktirala tudi bas kitara, ki jo je bilo slišati in razločiti skozi celoten nastop, to je seveda skorajda obvezno pri tovrstnem žanru, saj glasba temelji na poudarjenih nižjih tonih in tako pričara vzdušje apatičnosti in melanholične otopelosti. Še najbolj je v skupini izstopal glavni vokal, ki je na trenutke deloval zelo neprepričljivo in nekoliko plastično. Ni vseboval tiste pristnosti, ki je značilna pri tej glasbi, slišati je bil zelo ne-emocionalno in nekoliko prisiljeno, še posebno, ko se je vokalno priključil še basist. Zato pa so bili toliko boljši zvoki kitare, ki so bili na trenutke prav klasični, na trenutke pa so delovali zelo eksperimentalno in neobičajno.
Skratka Astrid Lindgren so pripravili 30 minutni nastop, ki bi na noge dvignil veliko alternativnih rockerjev in še marsikatero malo bolj melanholično dušo. Tehnično gledano uporabljajo osnoven ritem in tudi ne prezahtevne kitarske prijeme, njihova glasba je preprosta in ni prenaporna za poslušanje. Njihov ogled bi zares priporočil vsakemu, ki misli, da so mu blizu mračni zvoki alternativne Stoner rock scene.
Nastopu domačih Astrid Lindgren je sledil nastop Hrvaških Good Day To Die, ki so kot se je izkazalo, odlično predstavili najnovejši album Hazing Through Shadows.
Njihov koncert se je začel dokaj neobičajno, kajti pričeli so z Bluesom in v nepopolni zasedbi, toda kmalu je iz zvočnikov bilo zaslišati znane melodije pesmi Crush The Skies, za katero skupina sama meni, da ima nekako največ potenciala zato so zanjo tudi posneli videospot.
Takoj se je pokazalo, da so fantje dobro pripravljeni na turnejo, res pa je, da je bil to njihov prvi koncert na tej turneji tako, da so bili še spočiti. Njihov set je vseboval skoraj cel novi album, za nameček pa so zaigrali tudi dve malo starejši pesmi, ki pa sta se lepo vklopili v obstoječi glasbeni nabor.
Tehnično gledano so bili Good Day To Day prava poslastica, odlikuje jih dobro poznavanje inštrumentov in natančnost, ki je izrednega pomena pri malo bolj počasni glasbi, kjer se sliši vsaka napaka. Odlikoval jih je tudi zelo energičen in sproščen nastop, manjkala pa ni niti komunikacija s publiko, ki jo je bilo pogrešati pri Astrid Lindgren. Atmosfera se je iz trenutka v trenutek spreminjala, prav tako pa tudi tempo in ritem, ki je prihajal iz odra. Fantje so tudi v živo dokazali, da so glasbeno zelo razgledani kajti njihova glasba je prežeta z vsemi možnimi elementi in zvrsti, za kar je potrebna kar velika zaloga glasbenega kapitala. Hvale vredno pa je dejstvo, da kot skupina delujejo sveže in nikakor ne spominjajo na kako slabo kopijo svetovno znanih zasedb, kot so npr. Queen of the stone age, kar na žalost ni redek pojav.
V živo so tudi odigrali najbolj ambientalno pesem The Path of The Cross, ki je kljub manjkajočima govoroma Josipa Broza Tita in Franja Tuđmana izpadla zelo emocionalno in je bila nedvomno vrhunec koncerta, vsaj kar se tiče energičnosti.
Skratka fenomenalen nastop pravih Stonerjev, ki se ne obremenjujejo glede lastne glasbene opredelitve, temveč se raje posvečajo glasbi, stvari v kateri so prekleto dobri.
Slike: Aleš Podbrežnik
Besedilo: Matevž Ftičar
Galerija slik
