Kraj: Lokal Patriot / Novo mesto / Slovenija
Datum koncerta: 03.10.2015
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: predprodaja 5 € / na dan koncerta 8 €
Žal se le redko zgodi, da se na sončni strani Alp ustavi tudi kakšen tuj glasbeni umetnik s kvalitetno blues glasbo. Seveda pa se tudi tu vsaj občasno najdejo svetle izjeme, ki razveselijo ljubitelje pristne žive blues glasbe. Ena izmed takšnih izjem se je zgodila v začetku meseca oktobra v klubu Lokal Patriot v Novem mestu, kjer je nastopil valižanski izvajalec bluesa Gwyn Ashton.
Gwyn Ashton je lahko bi rekli kar multiinstrumentalist ter pevec britanskega porekla. Del svojega življenja je preživel v Avstraliji, nato pa se je preselil nazaj v rodno Veliko Britanijo. V svoji glasbeni karieri je sodeloval z velikimi glasbenimi imeni, ki so krojila blues rock sceno v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Do sedaj je izdal 6 samostojnih albumov, zadnjega z naslovom Radiogram leta 2012. Britanska Guitar and Bass revija je njegov album Prohibition v letu 2007 proglasil za album leta.
Novomeški Lokal Patriot se je le počasi polnil, a pred koncertom se je vendarle nabrala dokaj zadovoljiva količina glasbenih navdušencev pod odrom. Pogled na oder je bil že pred nastopom zanimiv: bas boben, stojalo s 6 kitarami različnih oblik in funkcionalnosti ter cel kup manjših ojačevalcev, zvočnikov in efektov.
Gwyn občasno na turnejah nastopa v triu, kar pogosto pa se na odrih prikaže kar sam. Tudi tokrat je v Novo mesto Gwyn prispel sam. Dobesedno. Sam se pripelje, sam si postavi stvari, sam prodaja svoje produkte, sam pospravi. Dokaj nezahteven gost. Na podoben način je večer prej nastopil v Žusterni in prav ta radovednost, kako se en človek znajde na odru ob vseh pripomočkih ter kako potem to v celoti zveni, nas je gnala, da si ta koncert ogledamo. Poleg dobre glasbe, seveda, ki smo jo preverili že na youtube posnetkih.
Pričakovati je, da je glasbeniku težko stati samemu na odru in zabavati gledalce, medtem ko so ves čas vse oči občinstva uprte samo vanj. A Gwyn je tega vajen, zato njegova suverenost na odru sploh ni bila vprašljiva. Morda je malo manj vajen precej zadržane slovenske publike, za katero je kar trajalo, da se je vsaj malo razživela.
Gwyn svoje delo obvlada z odliko. Na odru je vsem svojim instrumentom dodal še orglice in svoj vokal. In vse skupaj je zvenelo super. Če bi nam ob prihodu v klub zavezali oči, nikakor ne bi mogli ugotoviti, da na odru stoji samo en človek. Poln zvok kitar, bobna, orglic, vokala, vmes pa se je Gwyn poigral še s svojimi efekti. Vse skupaj je zvenelo pristno, zaigrano iz duše, s polno mero improvizacije. Gwyn Ashton je med pesmimi večkrat omenil svojega vzornika, s katerim je večkrat tudi delil oder Rory-ja Gallagher-ja, prav tako pa je poudaril, da je navdih iskat tudi pri Muddy-ju Waters-u ter Johnny-ju Winter-ju. V svojem dvodelnem 90 minutnem repertoarju je kot za stavo menjal kitare, od akustične, do resonančne, naprej steel kitari in spet električno. In prav tako, kot je menjaval instrumente, je menjaval glasbene stile – od romantičnih blues tonov do trših rockovskih različic. Vse skupaj z veliko mero občutka, strasti in ljubezni do svoje glasbe. Prav nič ni presenetljivo, da ga je leta 2001 francoska revija Guitar Part Magazine izglasovala za tretjega najboljšega kitarista leta, takoj za Jeff-om Beck-om in Gary-jem Moore-om.
Koncert, ki bi ga definitivno morali videti vsi glasbeni navdušenci v Sloveniji. Le upamo lahko, da se bo Gwyn Ashton kljub medlemu odzivu publike vendarle vrnil v naše kraje.
Galerija slik
