Zven HammeFall kladiva odjeknil tudi v Mariboru (2009)

0 44

Nastopajoči: Bloodbound, Sabaton, HammerFall
Lokacija: Maribor / UŠC Leon Štukelj / Slovenija
Datum: torek, 07.04.2009


HammerFall! Po 13. letih, ki so se rapidno obrnila od izdaje studijskega prvenca, izkušenejši in zrelejši za sedem studijskih albumov, v družbi vse bolj priljubljenih mladeničev iz naslova “metala vojnih viher” Sabaton in še ene švedske skupine Bloodbound, ki ne šteje ravno mnogo let, čeprav s tremi albumi v žepu in ki piha v zelo podoben žanrski rog, so na novi obsežni evropski turneji z zamahom kladiva dosegli tudi slovenska tla.

BLOODBOUND

Ves dogodek se je pričel odvijati bolj zgodaj, kot je v koncertni navadi. Vrata so se odprla že ob 19.00 uri in prvi na sporedu Bloodbound, so stopili na oder že ob 19.30. Glede na manj znano ime v power metalu, bom na hitro natrosil nekaj osnovnih biografskih dejstev o skupini. Bloodbound so švedski melodični metalci, ki so nastali v poletju leta 2004. Ustanovila sta jih kitarist Thomas Ollson in klaviaturist Fredrik Bergh. Slednji je znan po sodelovanju v odlični švedski AOR rock zasedbi Street Talk. Skupina je leta 2006 izdala studijski prvenec “Nosferatu”, leto za tem pa naslednik “The Book Of Dead”, za katerega je vodilni vokal prispeval vrhunski nemški hard rock vokalist Michael Bormann (ex-Jaded Heart). Bloodbound zastopajo danes Urban Breed (vokal, ex-Tad Morose), Tomas Olsson (solo in ritem kitara), Fredrik Bergh (klaviature), Pelle Åkerlind (bobni), Henrik Olsson (ritem kitara) in Johan Sohlberg (bas kitara). Skupina je pravkar izdala novi studijski album “Tabula Rasa”. Žal se boste morali to pot sprijazniti z dejstvom, da mi je ogled Bloodbound praktično v celoti “spolzel” iz rok, zaradi nevšečnega spleta okoliščin (iskanje ustreznega parkirišča, hoja do prizorišča z zmotnim predhodnim postankom pred ŠKUCem), tako da sem ujel le zaključni del skladbe Nosferatu. Vendar dovolj za potrditev izredno veščega, kompaktno izdelanega in visoko uigranega pristopa, ki je, do takrat počasi “kapljajoče” v dvorano, maloštevilno občinstvo pozitivno presenetil in vidno vzradostil, saj to ni skoparilo z glasnimi ovacijami ob zaključku šova. Vsega pet skladb, kolikor so jih stlačili v pol ure Bloodbound, je ponudilo vlogi predskupine silno dober zvok v dvorani (ocenjujem po zadnji skladbi). Zadoščeno je bilo osnovnim pogojem, ki so na tak način skupini še kako koristili, pri prepotrebnem uveljavljanju in utrjevanju svojega imena. Gre za skupino prekaljenih mačkov, bogatih glasbenih izkušenj, z odličnim melodično izdelanim in avtoritativnim vokalom v središču ter dinamično in prevzetno odrsko igro.

SABATON:

 Sabaton je pripadlo 40. minut. Pod odrom je že mrgolelo kakih 350 navdušencev, ki so dokazali, da se je ime skupine v Sloveniji dodobra utrdilo. Skupina je prvič nastopila pri nas pred dobrima dvema letoma v vlogi prave “uganke”, ko je skupaj z Grave Digger podpirala januarja in februarja leta 2007, Švede Therion. Za zasedbo je bila ta turneja izredno uspešna, zahvaljujoč zapeljivemu slogu s katerim pristopajo v svoji metalski pridigi. Tako je le leto po albumu “Metalizer”, izšel tretji studijski album “The Art Of War” (2008), v katerem je skupina še izpilila svoje vojne metal pripovedke.

Pompozno začinjene jurišnice so brez oklevanja vzdignile ljudi na noge, zlasti pa se je izkazal pevec Joakim Broden, ki je s precej večjo odločnostjo in nadgrajeno suverenostjo (glede na nastop skupine pred dvema letoma v Ljubljani), obvladoval množico pod odrom. Že sam nagovor v pozitivni luči, s katerim Joakim ni skrival veselja skupine, da lahko znova nastopa v Sloveniji in da so Sabaton navdušeni nad odlično sprejetim opusom skupine med slovensko publiko, je dodatno ohrabril prisotne k splošnemu rajanju.

To pa pravzaprav sploh ni bilo težko ob koračnicah, s katerimi znajo Sabaton tudi v živo s polnostjo prepričati. Sprva nekoliko hreščeč zvok obeh kitar, je bil naknadno polepšan in umirjen, skupina pa je skozi “debelo” predstavitev novega albuma “The Art Of War” v prvem delu svojega nastopa in dodatkom starejših (pri občinstvu preverjeno) zmagovitih točk, v drugem delu, kot so Attero Dominatus,  Price Of A Mile, Primo Victoria in zaključna Metal Machine, popolnoma uročila ljudstvo, da jim je to dobesedno jedlo iz roke. Pogled je bil neverjeten, saj je Joakimu uspelo spraviti zlasti med Primo Victoria, kot tudi zaključno Metal Machine k poskakovanju in ploskanju dvignjenih rok prav celo dvorano, vključno z vneto zibajočima se prodajalkama ob stojnici z uradnimi spominki nastopajočih skupin. Sabaton so zrasli še za stopnico višje glede na prikazano, konkretno predstavljanje novega albuma, pa dokazuje, kako fantje čvrsto zaupajo v lastni cilj in glasbeno vizijo, vsekakor pa tudi to, kako so ponosni na svoj novi album. Brez pripomb. Maksimalno in v vsem navdušujoče.

HAMMERFALL:

HammerFall, ki so z uspehom leta 1996 odprli vrata na stežaj novemu odkritju skupin a la Sabaton, so danes postali vsega zaupanja vredna metalska utrdba. S svojim kljubovanjem na metalski sceni so že davno odpihnili sleherna zlobna namigovanja, da gre za muhe enodnevnice, ki jim po dveh izdanih albumih ne bo ostal zvest nihče, ki bi ga takšna glasba lahko še navduševala ali zanimala. HammerFall so zanimiv fenomen, ki ga sprejemajo zlasti vsi novo pečeni heavy metalski zanesenjaki, na svoji poti glasbene (in osebne) rasti skozi magijo metala. Torej so nekakšna stopnička na tej poti odkrivanja vsega kar heavy metal lahko ponudi poslušalcu. Ob tem je nezanemarljivo dejstvo, da so HammerFall tudi z novim albumom dokazali, kako suvereno lahko obrnejo tisočkrat uporabljeno osnovno kitarsko frazo v zapeljivo kompaktnost lastnih avtorskih skladb, v katerih tudi v letu 2009 ne pojenja znana strupeno nalezljiva pompoznost skupine, plasirana skozi filigransko čut sledenju dovršene melodije.

Zlasti po globini zelo prostoren oder, je ponudil Johanssonove bobne dvignjene na dodaten oder, s predodrom na katerem so se člani skupine med samim koncertnim performansom dinamično izmenjevali. Skupina je ves koncert zabelila z efekti vodne zavese, ki so v tankem, po dolžini razpotegnjenem curku oblike slapa, zlasti med skladbami, kot so Glory To The Brave, Blood Bound, Last Man Standing, skrbeli za intenzifikacijo samega razpoloženjskega stanja.

HammerFall so se na odru UŠC Leona Štuklja predstavili v konkretno osveženi postavi, saj se je v skupino po izdaji prvenca leta 1996 znova vrnil basist Fredrik Larsson, glavnega kitarista Stefana Elmgrena pa je zamenjal Pontus Norgren. Ko je slednji v družbi kompanjonov prijurišal na oder, me je asociacija, glede na njegov videz, bežno usmerila na lik kitarista Grave Digger Mannija Schmidta, ki mu dodaš malo fizionomskih fines Ralpha Santolle iz Obituary. Bolj pomembno od tega je dejstvo,da se je Pontus v relativno kratkem času, odlično vklopil k HammerFall in to ne le pri delu v studiu, pač pa tudi na odru, kar je enako pomembno, oziroma za polnopravno članstvo v skupini, še bolj pomembno. Pontus je suvereno prašil glavnino vseh solaž, se odlično ujemal v harmonijah s prvo HammerFall maskoto in (še vedno) silno slokim Oscarjem Dronjakom ter usklajeno funkcioniral v izdelanih odrskih gibih koncertne igre kvinteta. Something For The Ages, oziroma instrumental novega albuma “No Sacrifice, No Victory”, je ponudil na sredini koncerta točko, ki je množica lahko prepričala, da gre za izvrstnega kitarista klasične skandinavske šole s filigransko šolsko tehniko brzenja prstov. V to skladbo so HammerFall vtaknili tudi krajšo bobnarsko solažo Andersa Johanssona.

Nekoč so HammerFall odpirali koncerte tako, da je na oder v uvodu prihlačala njihova maskota s kladivom in oklepom, z vso močjo zavihtela kladivo iz stiropora in z njim udarila po odru. To pot se je skupina opremila s posebnimi svetlobnimi laserskimi učinki, ki so v zraku znotraj dvorane risali nekakšne holograme, v katere je bil, med drugim vključen tudi znameniti bojevnik s kladivom, kot tudi padanje snežink med skladbo Glory To The Brave (nekoč so ob izvedbi te skladbe spuščali bele kosme stiropora na publiko). Naj omenim še to, da ima skupina v programu predvidene tudi pirotehnične vložke, ki pa jih za koncert v Mariboru niso aktivirali.

HammerFall so pač izvedli po pričakovanjih vrhunski profesionalni koncert, kjer je rahlo ponagajal le zvok, saj so na začetku nekoliko pačili njegovo podobo prehrupni bobni, a so kasneje tudi kitare dobile enakovredni zvočni primat. To pot je bil zvok najbolj kvaliteten na sredini dvorane in seveda v ozadju.

Publika je presenetila z odličnim sprejemanjem vseh novih skladb albuma “No Sacrifice, No Victory”, ki jih je v verzih tudi pohvalno obvladovala. Izvedbeni material so HammerFall namešali v repertoar z vseh studijskih albumov, pri čemer je bilo mogoče pogrešati še kakšno skladbo s prvenca več, kot le Glory To The Brave. Vrhunci so seveda, poleg omenjene Glory To The Brave, zaobjeli tudi izvedbo ostalih starejših skladb kot so Crimson Thunder, Renegade, Heeding The Call in eksplozivni zaključek z Riders Of The Storm. Zlasti med slednjo se je na glasilkah Joachima Cansa že poznala utrujenost, zato se je izognil višjim registrom refrena in jih tu nadomestil z improviziranjem ter ohranjanjem nižjih melodičnih leg petja. Občasno tudi v arenskih napevih refrenov kot npr. Keep The Flame Burning, ni bilo izključeno prepuščanje posameznih verzov petju publike.

Dodatek je skupina razbila na dva dela. V prvem je spravila dvorano znova v zrak, ko se je lotila železne Let The Hammer Fall, v drugem pa iztisnila še zadnje decibele iz prisotnih, ko je stresla izza rokava še hit Hearts On Fire, z enostavno, a silno udarno nastavljenim refrenom. Vsekakor obisk dogodka vreden vse pozornosti, ki je dokazal, da se HammerFall v ničemer ne uklanjajo na svoji poti. Ohranjajo visoko dinamični teater svojih špilov, z znano in dorečeno pozitivno vibracijo ter energetsko nabitostjo. Odlično koncertno vzdušje pa je nadgradila tudi vživeta publika, ki je to pot prinesla v dvorano glavnino rosnih dvajsetletnikov. Ne glede na suverenost HammerFall, ne gre zaobiti dejstva, da jih Sabaton s performansom in popularnostjo na tej turneji zelo uspešno izzivajo. V Maribor se je to pot napotilo tudi  mnogo avstrijskih državljanov, zlasti iz juga in jugovzhoda Avstrije, ki jim je Maribor bližja postojanka, kot Dunaj, kjer so HammerFall napovedali svoj špil, dne 14.04.2009. Intenzivnost v vsem uspelega koncertnega druženja s skupino v Mariboru, ki je tudi to pot odlično potekal pod budno taktirko organizatorja Sindian Underground, bo silno zanimivo primerjati s koncertno izkušnjo, ki jo bo power metalska falanga švedske trojice pričarala v Zagrebu, naslednji dan. Zatorej ostanite še naprej z nami!

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

SABATON: 
1. Introjavel 
2. Ghost Division 
3. The Art Of War 
4. 40:1 
5. Cliffs Of Gallipoli 
6. Attero Dominatus 
7. Price Of A Mile 
8. Primo Victoria 
9. Metal Machine 
10. Outrodevil

HAMMERFALL: 
1. Punish And Enslave 
2. Crimson Thunder 
3. Legion 
4. Blood Bound 
5. Renegade 
6. Hallowed Be My Name 
7. The Abyss 
8. Last Man Standing 
9. Heeding The Call 
10. Glory To The Brave 
11. Something For The Ages 
12. Any Means Necessary 
13. Natural High 
14. Keep The Flame Burning 
15. Between Two Worlds 
16. Riders Of The Storm 
—dodatek I.— 
17. Lore of the Arcane 
18. Trailblazers 
19. Let The Hammer Fall 
—dodatek II.— 
20. Hearts On Fire


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki