Založba: Mascot Records
Datum izida: 25. 1. 2010 (evropski trg) / 31. 1. 2020 (ponatis ob 10. obletnici izida albuma)
Produkcija: Juan Urteaga & Heathen
Dolžina albuma: 68.28 min
Zvrst: (Bay Area) Thrash metal
Ocena: 9.5/10
V letošnjem januarju je doživel svoj ponatis tretji studijski album legend Bay Area thrash metal scene Heathen. Album je ob tej priložnosti doživel remasterizacijo zvoka in je po novem dostopen, ob verzijah dvojnega vinila in digitalnega formata, tudi v verziji CDja z dodatnim DVDjem. DVD vsebuje dvourni filmski dokumentarec o nastajanju albuma ter koncertni nastop iz japonske leta 2009! Naj dodamo, da so 9. 5. 2010 nastopili Heathen tudi na znamenitem mariborskem klubskem prizorišču MC Pekarna. K regularnemu seznamu skladb albuma je po novem dodan doslej nikdar izdani instrumental Seasons Of Purgatory, s čimer je na ponatisnjeni verziji tega odličnega albuma hvaležno podaljšana brezkompromisna drža neusahljivega thrash metalskega rešetanja še za dodatne štiri minute in pol.
Heathen – skupina, ki je vstopila v družbo najbolj prepoznavnih thrash metal skupin ob vzniku Bay Area scene sredi osemdesetih, sodi med prave zaspance, saj so njihovi sodobniki iz tistega časa, po obuditvi gibanja, kar je napovedal “Thrash Of The Titans” festival leta 2001, že spravili od sebe povratniške albume, začenši z Exodus, pa Death Angel in celo Forbidden – zasedba, ki je Heathen nekakšen bližnji slogovni thrash metal brat dvojček. No Forbidden so v tem vmesnem obdobju 10. let, ki so se obrnila kot bi mignil od izida “Evolution of Chaos”, žal znova zaključili z delovanjem.
Heathen albuma “Breaking The Silence” in za njim “Victims Of Deception” sodita med klasično thrash metalsko čtivo in s povprečnim metalcem, ki stavi kaj nase, pa skupine Heathen ter obeh albumov danes ne pozna, mora biti gotovo nekaj hudo narobe. Kljub temu, da so se fantje znova uradno znova združili prav na omenjenemu festivalu leta 2001, pa je pretekel še zajeten kupček let, da so dejansko spravili skupaj tudi novi studijski album. Točno 19. let po izidu predhodnika “Victims Of Deception”.
Brez dlake na jeziku je to album, ki mu lahko v hipu nadenemo oznako “Victims Of Deception 21. stoletja”. To samo po sebi pomeni, da velja “The Evolution Of Chaos” za eno najkvalitetnejših izdaj na metalskem prizorišču, kar jih je dalo leto 2010. Če prej zapisanemu sestavku zaupate, potem je nadaljnje branje recenzije povsem odvečno. Raje si takoj omislite svoj izvod tega odličnega albuma.
V obsežni rotaciji osebja, ki se je zvrstilo od združitve Heathen, pa do leta 2010, je bilo mogoče zaslediti mnoga imena, osnovno jedro skupine, ki ga tvorijo vokalist David White, kitarist Lee Altus in bobnar Darren Minter, pa je v tem času ohranjalo stabilnost. Vendar pa je zahtevano stabilnost za snemanje albuma dosegla skupina s prihodom (danes žal pokojnega) basista Jona Torresa (Angel Witch, Laaz Rockit, Ulysses Syren) leta 2004 in kitarista Kragena Luma (Prototype) leta 2007. No vendar tukaj ne smemo ostati povsem ravnodušni. Leta 2005 izide demo s tremi povsem novimi skladbami Dying Season, Arrows Of Agony ter Empty Nothingness. Vse tri so zadržali Heathen tudi za novi album, Empty Nothingness, pa skladno z nadaljnjim razvojem skladbe smiselno prenaslovili v Silent Nothingness.
Že res, da so Heathen sinonim pravih lenob, ko gre za izdaje studijskih albumov, pa po drugi plati pri njih polno učinkuje pravilo, da kar pač že uspejo izdati, dosega nivo mojstrovine in “The Evolution Of Chaos” ni v tem prav nobena izjema.
Glavni pisec glasbe je Lee Altus, kemija med njim in Lumom, pa deluje brezhibno. Zato so Heathen zadržali v sebi tisti prepoznavni značaj tehnično progresivne izpopolnjenosti, ki ponuja prepoznavno in unikatno kombinacijo motivske razgibanosti tehnično zahtevnih skladb in nebrzdano stresanje strupene napalmske agresije neusahljivega thrash metalskega gneva. Najbolje kar lahko thrash metal pravzaprav sploh ponudi. Ne le da smo dobili 10 novih skladb pristne definicije prepoznavno markantnega Bay Area rif vodila z jasno izrazno medsebojno disjunkcijo, ki vdihuje sleherni izmed skladb izklesani thrash metal karakter, pač pa je naveza Altus/Lum pravi pogonski motor, ki ob nepopustljivi energiji frazirajočega mikastenja, osupne zlasti z briljantnostjo solističnih izletov. Ob skrbni zabeli razpoložljivega prostora z ornamenti dvojnih kitarskih harmonij v tercah, delujeta kitarista na trenutke, kot bi bila ujeta v časovni stroj, saj napletanju in izmenjavi večdelnih solaž med njima ni in ni videti konca. Tak vrhunski ambient ustvarita v šestminutnem instrumentalnem izhodnem delu albuma z več kot 11. minutnim mini epom No Stone Unturned. Da nosijo na tem albumu solistični izleti enakovredno težo fraziranju, kot tudi vokalni interpretaciji Davida Whitea, napovejo Heathen že z s samim uvodom, kot tudi uvodnim motivom v otvoritvi skladbe Dying Season. Če ste ljubitelj neskončnih kitarski vragolij in vratolomnih solaž, ki jim ni videti konca in ki hipoma osupnejo s kombinacijo hitrosti, natančnosti in nenehne kreativne pronicljivosti, potem je to album, ki vam bo brez pomislekov takoj všečen. Heathen so pripadniki Bay Area gibanja. Svojim koreninam ostajajo zvesti.
David White ostaja vokalist z izrednim razponom. Deluje odločno, v verzih nepopustljivo, v vokalu s pridihom diziluzije, plasma “gneva” v verzih, pa ostaja za Whitea drugo ime. Izdelani “head voice” pristop kombinira briljantno z vnosom grlenosti. Pravzaprav je White precej bolj prepričljiv, celo bolj variabilen v nizanju občutij, kot na prvih dveh Heathen albumih. Zrelejši.
Ta album predstavi tudi nekatera gostovanja zanimivih glasbenikov. Pravzaprav ni presenetljivo, da sta se na albumu znašla Altusova Exodus kolega Gary Holt (deljena solaža v skladbi Control By Chaos) in vokalist Rob Dukes v A Hero’s Welcome. Skupina ni pozabila tudi na kitarista Terryja Lauderdalea. Bivšemu članu je namenila prostor za solo v Arrows Of Agony. Najbolj zanimivo ime med gosti, pa to pot pripada vlogi basista. To je Steve DiGiorgio (Death, Sadus,…) s “fretless” basom, ki s svojim značilnim igranjem dodatno poglablja visoko vibrantni preliv vzdušij v epski No Stone Unturned.
Edini blažji mimostrel na “The Evolution Of Chaos” je vključitev predvidljive in rifovsko trivialne A Hero’s Welcome. Heathen so vseeno (le) Američani, zato bo nemara kdo med vami doživel saharozni napad, ko se bo srečal zlasti z verzi te skladbe. Abotni patriotizem pač, kateremu se pač ne izogneš, ko se srečaš s stričkom Samom. No kakorkoli. Skupina tudi na tej skladbi dokazuje izjemno tehnično izpiljenost, zmagoviti poker asov pa si priigra znova v instrumentalnem delu ob novem bravuroznem vložku neukročenega kitarskega dvojca Altus/Lum.
Album je peklensko navit, kot je za thrash metal zahtevano, obenem pa zaradi tehnične izpiljenosti privlačen za glasbene gurmane, saj združuje izjemno medsebojno partnerstvo kvinteta, ki ga je ustvaril. V produkciji deluje strupeno živo, kot bi Heathen igrali koncert v studiu. Ta album je že pred 10. leti izstopal v morju aktualnih izdaj na metalskem prizorišču, zlasti zato, ker ima vsaka izmed skladb jasno izdelan karakter, ki bazira na utelešeni Heathen veščini postavljanja izklesano pronicljivih kitarskih fraz, kar skupina nadgradi z visoko kompatibilno aranžersko zabelo samosvojega karakterja.
Čuti se, da so ideje nastajale v večletnem razmiku, zato je njihov karakter toliko bolj definiran in izstopajoč. “The Evolution Of Chaos” je album, ki vam ne bo pustil dihati in vas bo očaral s svojo pristnostjo in unikatom. Tudi po 10. letih velja poudariti, da je to album, ki ga boste ob pritisku na ukaz “predvajaj” težko še kdaj izbezali iz svojih CD predvajalnikov! Vredno je bilo čakati nanj debelih 19. let. In najlepše ob tem je, da Heathen v začetku letošnjega septembra, končno izdajo tudi njegov naslednik, ki se bo imenoval “Empire of the Blind”. Tačas pa lahko brusimo zobe s tem zimzelenim izdelkom.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Intro (1:21)
2. Dying Season (5:41)
3. Control by Chaos (7:09)
4. No Stone Unturned (11:10)
5. Arrows of Agony (6:40)
6. Fade Away (5:45)
7. A Hero’s Welcome (6:52)
8. Undone (6:42)
9. Bloodkult (4:31)
10. Red Tears of Disgrace (5:52)
11. Silent Nothingness (6:51)
Zasedba:
David White – vokal
Lee Altus – kitara
Kragen Lum – kitara
Jon Torres – bas kitara, spremljevalni vokal
Darren Minter – bobni, spremljevalni vokal
Gostujoči glasbeniki:
Steve DiGiorgio – “fretless” bas na “No Stone Unturned”, sitar na “Intro”
Jon Allen – tolkala in zvonci na “Intro”, spremljevalni vokal
Gary Holt – kitarski solo na “Control by Chaos”
Terry Lauderdale – kitarski solo na “Arrows of Agony” in “Silent Nothingness”, spremljevalni vokal
Adam Harrington – naracija na “A Hero’s Welcome”, spremljevalni vokal
Juan Urteaga – spremljevalni vokal
Rob Dukes – spremljevalni vokal
Dean Bardwell – spremljevalni vokal
Tambre Bryant – spremljevalni vokal
Alina “Squeak” Hernes – spremljevalni vokal
