Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / HD Club / Slovenija
Datum koncerta: 18.06.2015
Število obiskovalcev: 60
Cena karte: 0,00€ (prost vstop!)
HD Club v industrijski coni Šiške, ljubljanskih Stegnah, dostavlja po novem še eno zatočišče za vse, ki so jim ljubši trši rockovski zvoki, pa tudi domicil ljubiteljem enoslednih motornih konjičkov, polaganja ovinkov in cvretja motornega olja ter gum. V tem oziru pravzaprav že kar težko najdeš prikladnejše ime, ki bi bilo bolj primerno za nastopanje v prostorih kluba, kot so Lene kosti.
Petkov večer, je postregel pisano ponudbo raznovrstnih koncertov v Ljubljani, pa tudi drugod po Sloveniji in ne glede na prost vstop, prizorišče ni postreglo z želenim obiskom. Navkljub zastonjskemu golažu, ki je pozdravljal obiskovalce pred vhodom v HD Club, cenovno ugodni ponudbi piva, se prostor nikakor ni želel napolniti. Tako je bend odlašal kolikor se je dalo preden je stopil na oder malo preko desete zvečer.
Bend je po pričakovanju razdelil nastop v dva dela z vmesno pol urno pavzo in v razpoložljivem času zaigral skoraj celotni album »Do or Die« (s seznama je presenetljivo odpadla odlična Sunrise), na čelu z odličnimi standardi Time to Love, Nightmare, Iron Dragon, Russian Girl, Uninvited Guest, I Got the…, iz albuma »Penetrator« pa so odjeknile Spread Your Legs, Penetrator in Refuse to Die. Odlično je godila znova izvedba prenovljene verzije »Park Bar« (1989) komada Lady Evil. Bend je tik pred zaključkom nastopa zaigral tudi povsem novo skladbo, ki nosi zaenkrat delavni naslov Electric Eel. Odličen riff, ki hipoma zgrabi, je narekoval skoraj spremembo imena iz električne jegulje v »Electric (Over)Kill«. Boogie metal do kosti torej! Neusmiljeno kljubuje dalje. Na odrih ostajajo Lene kosti vselej prepričljive.
Navkljub odličnemu nastopu, je to pot kanček zmanjkalo do popolnega maksimuma. Prvi faktor, ki je vplival na občutek blage zadržanosti, je bil klavrn obisk. Res da je nekaj glav krepko razgibavalo vratna vretenca, pa je bilo teh vseeno premalo. Drugi faktor je sam prostor. Ta ima izrazito visok strop, kamor bi lahko spravil še en mansardni prostor, poleg tega pa so tla in stene obložene s ploščicami. Zvočna difuzija v prostoru. Najslabše jo je odnesla kitara Marca Kavaša, ki je bila zelo slabo slišna in jo je odnašalo iz želenega ravnovesja z Giovannijevo. Raba bobnov deluje po novem veliko bolj racionalno, premišljeno in je podrejena časovni preciznosti. Ne glede na to, da je Vlado odličen in cenjen bobnar bogatih izkušenj in znanja, bi si človek občasno zaželel kanček norosti v njegovi igri, kot je to veljalo za igro nekdanjega člana zasedbe Roka Večerna “W.UK.O.-ta”. Pevec Jan Tehovnik je dostavljal s svojim vokalom znova silovito predstavo. Ekstremno visok vokal, suveren in prepričljiv v sleherni legi glede prenosa vokalne moči in vedro razpoloženje vokalista, sta faktorja, ki sta vzdrževala energijo na visokem nivoju in nenehni priključek skupine s sicer maloštevilno publiko. Drugi mož, ki je prilival olja na ogenj ob Janovih nagovorih, pa je bil basist Dago z nekaterimi briljantnimi humorističnimi vložki. Njegova bas kitara je ob tem seveda odločno trgala in žvenketala, ko je kopal po njej, vključeval pa se je Dago tokrat intenzivneje s spremljevalnim vokalom, kar je vrsta novosti.
Sama poza na odru »ostro oblečenih desperadov«, sama gibljivost (kinetika), komunikacija med člani skupine, postavljanje z ramo ob rami, nad vsem pa velika karizma, na čelu z nezamenljivima silhuetama obeh bratov Kavaš! Vse to ostaja stalnica in faktor edinstvenosti na sceni. Lene kosti hipoma zlezejo pod kožo zavoljo izredne resničnosti vsega česar se lotijo, ko so na odru. Od njihove odrske prezence, do samega učinkovanja izvedenega materiala, ki dostavlja od nekdaj veliko privlačnost. Sleherni izvedeni gib in udarjeni ton ohranja v srčnosti izvedbe in tudi sami avtorski unikatnosti neverjetno prepričljivost.
Bend se odpravlja v juliju na snemanje novega singla, album lahko pričakujemo v začetku prihodnjega leta. Zgodba se torej nadaljuje in leto 2016 bo brez dvoma leto Lenih kosti! Do takrat pa naj si boogiemetalska pošast pridno brusi zobe.
Galerija slik
