Avtor: Rok Klemše
Kraj: Orpheum, Gradec
Datum koncerta: 15.02.2010
Število obiskovalcev: 500
Cena karte: 20€
Dolgo, predolgo smo jih čakali! Švedski velikani death metala Hypocrisy so po izdaji albuma Virus leta 2005 in sledeči turneji za skoraj pet let poniknili v neznano. Vmes so nam ponudili le remix skritizirane eksperimentalne plošče Catch 22, idejni vodja in ustanovni član Peter Tägtren pa nas je pustil žejne in lačne Hypocrisy death metal in svojo pozornost preusmeril izključno na svoj elektro/industrial projekt Pain. Rotenje in želje fenov so končno postale meso in Hypocrisy so precej presenetljivo konec leta 2009 oznanili svojo vrnitev z odlično ploščo A Taste of Extreme Divinity, ki je logično nadaljevanje melodičnega death metala, ki ga je začrtal predhodnik Virus. Še bolj pomembno, nova plošča je s seboj prinesla dolgo pričakovano turnejo Long Time No Death… Europe 2010, in če se Hypocrisy ne ustavijo pri nas, se mi ustavimo na Hypocrisy koncertu, ki se je tokrat nam najbližje ustavil v avstrijskem Gradcu.
Za podporo Švedom je na tokratni evropski turneji poskrbela finska zasedba Survivors Zero. Finci so glede na relativno majhnost in nepoznanost zasedbe tako s predskupino Hypocrisy dobili edinstveno možnost, da širšemu krogu metalskega občinstva predstavijo kaj imajo za ponuditi. Žal so s predstavitvijo aktualne, pred kratkim izdane plošče CMXCIX (2009) pokazali, da ne prav dosti. Survivors Zero sicer igrajo precej soliden brutalen death metal s ščepcem melodike, a k obloženi mizi death metala ne prinesejo prav ničesar novega in še ne slišanega. Res je sicer, da je dandanes, sploh v metalo, skoraj nemogoče ponuditi kaj novega, a death metal, ki ga igrajo Survivors Zero smo slišali že v neštetokrat obrnjenih izpeljankah, dlje od šablonskih vzorcev pa tudi ne sežejo. No, vseeno so fantje suvereno predstavili nekaj komadov s svojega prvenca, solo kitarist Jani Luttinen je odžagal nekaj lepo zvenečih solaž, čeprav se je večinoma statično držal prilepljen na svoj desni konec odra, vokalist Tommi Virranta (Deathchain) ja poskrbel za pravo mero dobre kruljačine, odlično ozvočenje po katerem slovi graški Orpheum pa je pripomoglo k temu, da je v ospredje stopilo odlično, dinamično in pestro bobnanje novega člana benda Seppa Tarvainena. Survivors Zero so uspešno ogreli publiko, ki je počasi kapljala v dvorano, bencin na ogenj pa so prilili še s solidno izvedeno Kreator klasiko, People of the Lie.
Na evropskem delu turneje bi morali pred Hypocrisy nastopati še danski thrash/death metalci Hatesphere, a so bili primorani udeležbo na turneji zaradi osebnih razlogov odpovedati. Čakanje na dozo Hypocrisy je bilo tako krajše in ob pol desetih se je dvorana že zatemnila ob zvokih epskega intra po katerem so nas ob bučnem pozdravu na oder prispeli Hypocrisy popeljali v dolino prekletih z uvodnim rušilcem novega albuma, Valley of the Damned. Žal se je že v prvih trenutkih koncerta pokazala dokajšnja nesposobnost tonskega mojstra, saj je zvok na trenutke doživel hud upad kvalitete. Tako so bili na trenutke Petrovi vokali v miksu potisnjeni preveč v ozadje, solo kitarski delu so se šele po nekaj komadih dobro slišali, Horghovi bas bobni pa so imeli preprosto rečeno čuden zvok triggerjev. Kljub temu je bilo Hypocrisy užitek spet videti na odru, nazadnje smo jih bili pri nas deležni na Metalcampu 2006, in fantje so brez kompromisno nadaljevali v luči novega albuma in nas obesili s Hang Him High. Hitro je bilo jasno lahko opaziti, da se je na poziciji znašel novi session kitarist, tokrat Tomas Eloffson (Sanctification, God Among Insects), ki v bendu Sanctification sicer deluje z nekdanim Hypocrosy vokalistom Massejem Brobergom. Tomas se je precej suvereno in solidno odrezal za novinca, a je na trenutke zmotila njegova precejšnja statičnost, pogosto pogledovanje k vratu kitare in nekaj napakic, čeprav se je pri solaži rušilca Warpath, proti zaključku večera odlično odrezal in jo perfektno odžagal. Lepo je bilo slišati Tägtrena v odlični vokalni formi, krulil je izredno dobro, fantastični pa so bili predvsem visoki screami, ki jih Peter v komadih odlično poudari, predvsem se to izredno dobro izkaže z živalskim krikom v uvodu prej omenjene vojaške artiljerije Warpath. Hypocrisy tokrat niso pozabili na hite, ki postajajo death metalske klasike – obvezni Eraser z nepozabno dobrim osrednjim riffom, ki ja zarezal v dno duše, pa vesoljskim Roswell 47, ki se jasno nanaša na domnevni pristanek vesoljčkov v Roswellu leta 1947. Fantje niso pozabili niti na prvi dve plošči na katerih se je vokalno udejstvoval še Masse in nas pahnili v vrtinec brutalnega satanističnega death metala z venčkom Pleasure of Molestation/Osculum Obscenum/Penetralia. V medley smo se zavrteli še z odličnima Apocalypse/The Fourth Dimension, nato pa končno dočakali presenečenje večera ubijalsko dobro Killing Art. Za romantično ljubezensko baladico so Hipokriti poskrbeli z Let the Knife Do the Talking z albuma Virus, se znova vrnili v leto 2009 na A Taste of Extreme Divinity z Weed Out the Week, postregli z nepogrešljivima klasikama Fire in the Sky in The Final Chapter, ter se precej hitro, po slabi uri in dvajsetih minutah od nas poslovili z eno najboljših Hypocrisy stvaritev Warpath in himno Roswell 47. Precej rutinsko in na trenutke nedoživeto so Hypocrisy izvedli koncert v Gradcu, zares živ je bil na odru basist Mikael Hedlund, fenomenalen gorostasi “nesmrtni” bobnarh Reidar “Horgh” Horghagen, Tägtren pa žal očitno vse bolj uživa v vlogi Pain frontmana, saj je občasno deloval skoraj znaveličano. Glede na to, da je odpadla predskupina, da je bila to vrnitev benda po štirih letih bi si želel nekoliko daljšo setlisto in glede na to, da so pet komadov lahko izbrali feni nekoliko več sladkorčkov – z nekaj izjemami pa smo tako dobili skoraj identično sliko live plošči Hypocrisy Destroys Wacken. A pod črto je bil to dober, zelo dober koncert, žal pa je to vsaj za nekaj časa po napovedih očitno spet zadnja evropska turneja. Hypocrisy se po evropski odpravljajo še na severnoameriško turnejo, poleti odigrajo še nekaj festivalskih nastopov, nato pa naj bi Peter svojo pozornost spet posvetil Pain. Škoda!
Fotografije: Nina Grad
Setlista
1. Valley Of The Damned
2. Hang Him High
3. Fractured Millenium
4. Adjusting The Sun
5. Eraser
6. Pleasure Of Molestation/Osculum Obscenum/Penetralia (Medley)
7. Apocalypse/The Fourth Dimension (Medley)
8. Killing Art
9. A Coming Race
10. Let The Knife Do The Talking
11. Weed Out The Weak
12. Fire In The Sky
13. The Final Chapter
14. Warpath
15. Roswell 47
Galerija slik
