Jethro Tull’s Ian Anderson, nedelja, 20.07.2014, Azzano Decimo (Pordenone), Piazza Libertà, Italija!
Avtor: Aleš Podbrežnik, Peter Podbrežnik
kdo: Ian Anderson (“Jethro Tull’s Ian Anderson plays The best of Jethro Tull and new album Homo Erraticus”)
kje: Azzano Decimo (Pordenone), Piazza Libertà Italija
kdaj: nedelja, 20.07.2014, vrata ob 19:30h / začetek koncerta ob 21:00h
cene vstopnic: 25 euro / 35 euro (+ d.p)
Nakup vstopnic je mogopč na sledečih prodajnih mestih:
Ticketone ,Vivaticket, Ufficio Cultura – Comune di Azzano Decimo (PN)
Informacije: 0434 636721 [email protected]
Legendarni prvi glas in flavta britanskih agro progesivnih rockerjev Jethro Tull Ian Anderson, se mudi na novi koncertni turneji, v sklopu katere bo dne, 20.07.2014, obiskal tudi mestece Azzano Decimo pri Pordenonu v Italiji in sicer v sklopu vsakoletnega festivala Fierra della Musica!
Ian Anderson je v letošnjem letu izdal novi samostojni studijski album “Homo Erraticus”, ki je pravzaprav nadaljevanje njegoega prejšnjega studijskega albzuma “Thick As A Brick Pt. II” (2012).
Na koncertu v Azzanu bo Ian Anderson izvajal dela iz novega studijsikega dosežka, kot tudi najznamenitejše točke iz bogate Jethro Tull diskografije!
Da vam približamo ozadje albuma “Homo Erraticus”, podajamo inserta RockLine recenzije avtorja Petra Podbrežnika:
“Najnovejši studijski produkt Ianove solo režije se imenuje »Homo Erraticus«, ki je, podobno kot predhodnik, še en konceptualni dosežek z Geraldom Bostockom, protagonistom obeh »Thick As a Brick« albumov, v osrednji vlogi nekakšnega časovnega popotnika. »Homo Erraticus« je slogovno (vnovič) popolni Jethro Tull album, ki je nadvse zabavna mešanica med zvočno podobo albuma »Roots To Branches« (1995) ter priljubljenih folk rock klasik iz obdobja albumov »Songs From The Wood« (1977) in »Heavy Horses« (1978), kar pomeni, da vsebuje veliko raznovrstnih zvočnih elementov, ki so odlikovali nekatere najboljše pretekle Tull standarde; duhovite in rustikalno zasoljene folk aranžmaje, številne klasicistične variacije in tudi potentne, trdorockerske pasaže, kjer Ophale poskrbi za najboljšo možno (nekateri bi rekli brezsramno) imitacijo Barrejeve kitarske tehnike. Dolgoletni privrženci Ianove kariere bodo torej med poslušanjem »Homo Erraticus« takoj ugotovili sorodnost določenih kompozicij z nekaterimi preteklimi Tull in solo standardi, kar je vsekakor dobra vest za vse tiste, ki so se morda bali, da je flavtističnemu cepetavčku, ki si bo kmalu na pleča naložil že sedmi križ, morda zmanjkalo skladateljskega in aranžerskega navdiha. Obenem so posamezni aranžmaji dovolj bogati in raznovrstni, da se lahko z vsakim vnovičnim poslušanjem albuma odkrije nekaj novega.
Ian z novim konceptom, ki je nekakšna jedka satira britanske zgodovine od daljnega leta 7000 pr.n.št. do niti ne tako oddaljenega leta 2044, poslušalca vnovič prisili, da na polno aktivira svoje sive celice in poskuša vsaj približno doumeti vse njegove sarkastične dovtipe, ki letijo na znamenite zgodovinske osebnosti in dogodke, ki so se že pripetili ali pa se morda še bodo. Tudi tokrat ni varčeval z odrezavim humorjem na račun nekaterih ne pretirano laskavih lastnosti večine prebivalcev britanskega otočja in patriotizem raztresel v ravno pravšnji meri dobrega okusa. Ian oziroma Gerald Bostock se s časovnim strojem v otvoritveni skladbi »Doggerland« znajde na istoimenskem območju, ki je nekoč, do okrog leta 6500 pr.n.št. in potopitve, povezovalo britansko otočje z evropsko celino.
Tudi vsi tisti, ki so že do grla siti Ianovega ciničnega odnosa do imena ‘Jethro Tull’, se bodo strinjali, da »Homo Erraticus« s striktno glasbenega vidika ni moč veliko očitati, saj gre, kljub občasnemu oprijemanju za ‘dodatno pevsko berglo’, za še en zelo dober in duhovit izdelek, ki je vnovič v njegovem prepoznavnem artisitčnem slogu. Ian se je v preteklosti v zvezi s svojo glasbo že večkrat branil žanrske oznake progresivni rock, češ da so Tull spadali v to kategorijo samo neko kratko obdobje svoje dolge kariere, tokrat pa glede tega nima več prav nobenih zadržkov; ustvaril je klasičen progrockovski konceptualni album, ki se uvršča med njegove najboljše solo dosežke.”
Celotno RockLine recenzijo tega albuma si lahko preberete TUKAJ.
