Katalena s svojo hipnozo nad Siti Teatrom (2013)

VESNA ZORNIK / KATALENA / SITI TEATER (Foto: Aleš Podbrežnik 2013)
0 19

Lokacija: Ljubljana / SiTi Teater / Slovenija
Datum: 25.01.2013


Ko nanese beseda na glasbeno eksperimentiranje, ki ga zalučaš v stoletno šablono prepoznavnih napevov slovenske ljudske glasbene krajine, najdeš težko večji artistični presežek, kot ga v današnjih časih ponuja sekstet Katalena. Že dvanajsto leto zapored. V nespremenjeni postavi  z Vesno Zornik na vokalu, Polono  Janežič na klaviaturah, Boštjanom Gombačem na pihalih in ostali ljudski eksotiki, Boštjanom Naratom na kitari, Tiborjem Miheličem Syedom na bas kitari in Robertom Reboljem na bobnih.

O Kataleni ni bilo malo povedanega do danes, vseeno pa je to glasba, ki potrebuje sama zase doktorskega izvedenca. A tudi to ne zadošča, niti ni vredno poizkušati. Preprosto.Ne prideš ji do dna. Njeni mutlifacetnosti, mnogoterim odtenkom glasbene krajine, ki jo kreirajo, ni videti ne konca, ne kraja in ravno to je največja fascinacija energije, ki ji pravimo glasba in ki nam poslana da v njej uživamo. Malo je takšnih skupin, ki bi si s svojim pronicljivim avtorskim genijem aranžiranja izborile takšno svobodo v svoji prizmi samoraslega in samoniklega artizma, kot je Katalena. Gre za unikat v svetovnem merilu in tega unikata se zavedajo zelo dobro tudi v tujini, saj je Katalena že v preteklosti v polnem odmerku navduševala z nastopi na mednarodnih prizoriščih.

Nasploh, ko naleti debata na kreiranje popadljivo hipnotične atmosfere, ki zgrabi čvrsto v svoj primež konzumenta in v tem elementu ne popušča preko koncerta. Siti Teater z odličnimi karakteristikami akustike prostora ne bi mogel biti primernejša lokacija za kreacijo tega sveta.

Uvodoma se je koncert v nabitem SiTi Teatru odprl s širokopotezno kalibracijo inštrumntalistov. Takšno prostosučnost glasbeno eksperimentalne platforme ponuja skladba Dež. Eksperimentalna točka, s prostorom, kjer se dejanja na meji improvizacijskega odklopa razvijajo v pridihu nepričakovanega ubiranja motivov, ki pa vseskozi prietno dražijo in vznemirjajo ušesnega polža. Gre za bogat pejsaž rahlih in nevsiljivih odtenkov, ki si jih izmenično podajata kitara in pihala, v ozadju tega uvoda bdi blaga Balkan koprena, ki ji daje organskost in prizemljenje aktivna bas linija.

V skladbi Shod se kot miška iz ozadja prikrade na oder Vesna Zornik in odrski kombo skupine je kompleten.  Katalena je sekstet.  Že res, da med koncerti prevzema prva linija Narat-Zornik-Gombač glavnino pozornosti na odru, pa čutiš jasno med špilom skupine, da gre za kohezijo enakovrednega učinkovanja šestih entitet, ki generirajo vsaka zase svoj zvočni fluks – ta dosega svoj krešendo v eklektično razgibani sestavljanki unikatne glasbene forme. Odvzameš le eno izmed šestih entitet in koncept se razsuje hipoma, kot hišica iz kart. Vsak člen seksteta nosi integralno vlogo v zgodbi o Kataleni in njegova vsebina je tako rekoč esencialna. V začetku Vesnin vokal nekoliko pretih v zvočnem miksu slike, v nadaljevanju pa tehniki oglasijo tudi njen vokal na pravšnjo lego.

 Po občutnejšem doziranju koncerta s točkami aktualnega  albuma »Noč Čarovnic« v prvih dveh tretjinah koncerta, je zasedba stopnjevala svojo predstavo proti koncu, prvi vrhunec pa je v zadnji tretjini prinesla izvedba skladbe (Rad imel bi) Jabuko, ki jo je občinstvo do tega dne že davno vzelo za svojo. Publika je nenadoma oživela in se prebudila iz hipnotičnega klimaksa, ko je s samodejnimi ploski rok vzdrževala tempo skladbi.  Sledi starejši material v katerim izstopa zlasti enkratna stvaritev Lisica, koncert pa sklene še ena skladba iz priljubljenega albuma »Kmečka ohcet« prearanžirana ljudska skladba  Oj božime.

Sam koncert je dodatno razpihovala navihana naveza Narata in Gombača, ki si je med premori v skladbah dajala teatralnega duška z odrskimi humoreskami, ki bi sodile v kak »stand up komedy« spektakel. Predvsem sta možakarja v takšnih trenutkih norčave lucidnosti izkoriščala svojo igralsko izurjenost, ki je pač integralni del nastopov skupine. v tem je bil nalezljiv zlasti intelektualni podton določenih premišljeno ovitih cvetk aktualne resnice vsakdana, ki sta jih servirala željnim kruha in iger v SiTi Teatru. Vesna Zornik je poglavje zase in neverjetno je kako prožno, mehko in krhko lebdi s svojim vokalom v zvočni krajini, ki jo gradijo instrumentalisti. Vesna je seveda prevzela osnovni fokus s svojo večplastno dozo senzitivnosti, ki se je polno iskrila zlasti v najmehkejših trenutkih glasbenega rahločutja koncertne predstave, obenem pa te trenutke vrtoglavo obračala v točke energičnih in prodornih vokalnih ekscesov, začinjenih z izdelanim občutkom za teatralnost

Katalene se drži pridih avantgarde, z deli pa zasedba skozi leta le dodatno zori v tem segmentu. Pridih nepredvidljivega razvoja dogodkov je odločno integriran v aranžiranje skladb,  ko se skladbe razvijajo v pridihu inteligentno izkoriščene fuzije mnogih žanrov od funka, jazza, bluesa, svetovne glasbe,,… prav tako pa imponira dotik občutka spontanega razvoja dogodkov, ki se drži tovrstne odrske predstave. Lisica, izvedena proti koncu koncerta, je kumulus tega izjemnega sožitja ljudskega tradicionalnega napeva z doziranjem  aktualnih žanrskih iztočnic glasbe, ki nadvse prijetno žgečkajo receptorne organe, obenem pa vznemirjajo z občutkom »neslišanega« – uvodni vokalni duet Zornikove in Janežičeve  je v tem oziru skrajno nalezljiv, skladba pa se v sredini celo rockersko razmahne, ko zasolira po »F-hole«  Telecasterju Narat.  Ob Gombačevem zgodnjem dovtipu, da Naratova kitara sprejema tudi tone, ki jih skupina ne potrebuje, mu je Narat med koncertom vračal to tako, da je z mikrofonijo teatralno dražil Gombača, pred njegovimi vstopnimi točkami na njegovih solažah na klarinetu, piščali, mini trobentah, saksofončkih in ostalih rožljavo eksotičnih rekvizitih.

Izredna kemija, izredna kompaktnost, izreden fokus. Številni koncerti, leta medsebojnega sodelovanja in poznavanja!  Izjemna uigranost je začarala SiTi Teater, ki se je tudi po izvedbi dodatka, težko predramil iz stanja omame. Katalena preprosto zori in z nastopi potrjuje, da ostaja ena glavnih odrskih atrakcij, ki z vsebinsko otipljivostjo glasbenega sporočila ponuja v režiji polnokrvnega teatra  in iztržku čustev, fascinantno realizacijo unikatnega glasbenega izkustva. Svojevrstnega glasbenega sveta, sveta ki ga kreirale glasbeni  jezik skupne Katalena.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik


Setlista:
1. Dež
2. Shod
3. Zeleni Jurij
4. St. Lawdič
5. Zvezda
6. Ne orji, ne sejaj – Gizdava
7. Pastirče mlado
8. Ta solbaška
9. Šla bom na goro visoko
10. Noč čarovnic
11. (Rad imel bi) Jabuko
12. Lucija
13. Lisica
14. Komur se dremlje
15. Zrelo je žito
16. Oj božime


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X