Kdaj je Andrej zadnjič kakšno stvar zaŠifriral prvič? (2006)

0 1

Kraj: Ljubljana (Slovenija), Cankarjev dom
Datum koncerta: 17.10.2006
Število obiskovalcev: 3000
Cena karte: 4.800,00 SIT

Eh ja. Niti v sanjah ne! Da bom kdaj tam? Na Šifrerju? Halo? Je kdo zbolel? Madona, hecen občutek pred vstopom v dvorano sem imel. V golem “jeansu” osedlan. Vse naokrog je mrgolelo atov in mam odetih v najdražja oblačila, poistovetenimi z najsvetejšimi pravili najsvetejšega bontona obiskovanja Gala hala dvoran (samo obritih pudljev in čivav se je še manjkalo). Navadno prideš, naročiš pivo, padeš v sproščujoč klepet s kolegi, bend vžge in zabava se prične. Tukaj pa stoli, prepovedano kajenje, tepih po tleh,…

Ne gibljem se v teh krogih, zato sem se pred koncertom počutil osamljeno kot že dolgo ne. Andrej Šifrer in njegova osebna 30. obletnica glasbenega delovanja! Pride čas… Ni dolgo tega, ko je bradat mladenič v Rašica puloverjih in oprijetih Elkroj kavbojkah “drajsal” kitaro in nas še kot mulce razveseljeval! Fantje smo pri tabornikih vsi želeli obvladovati njegov repertoar in nekateri smo tudi ga. Da, da! To je bilo še pred Pearl Jam, Nirvano in Red Hot Chilli Peppers. Brezskrbni časi rajnke juge.

Možakar, ki prebija led s svojim radoživim nasmehom in iskrivim umom, s stresanjem duhovitih pesniških rim skozi govor vsakdanjika, kot za šalo, je priredil prav poseben večer za ljudstvo željno iger in kruha. To pot ni bilo Rašica puloverjev. Bili so zloščeni čevlji, osivela, pravilno oblikovana simetrična pričeska, lepo sveže pobrita lička, nobenekitare v roki, prej vrtnica v ustih. In vendar je ena stvar ostala po vseh teh letih ista. Nasmeh, tisti pozitivno naravnani šarm Andreja, ki ga je uspel ohraniti v sebi kot malega otroka, kateri se vselej prikaže na plano, da zažari med množico napolnjeno vsakodnevnih tegob in skrbi, da jim razsvetli in polepša dan, je ostal nedotaknjen. In tudi to pot je bilo tako.

Bil je res čuden in vendar pravi občutek svečanosti. Še posebej sem to občutil potem, ko sem prišel še “včerajšnje” svež iz Ortobara, kjer so častili hudiča ekstremni metalci Wartune in Lycanthrope, a ponudila se je priložnost in pograbil sem karto, ki mi je prišla na pot nove zabave.

Andrej je potreboval za vodenje zgoščeno nabitega repertoarja posebno pomočnico, simpatično Alenka Tetičkovič, ki naj bi jo sleherni dostojno izobraženi državljan Republike Slovenije poznal iz TV nanizanke Naša Mala Klinika. Tanka Alenka na enem koncu odra, s svojo odločno (pre)suhljato postavo in Andrejevi spremljevalni vokalistki, kateri sta s kubaturo oprsja orisali prave razglede na obširna polja rodovitnosti, na drugem koncu, so skupaj popolnoma nazorno pričarale celostno kontrastno strukturno paleto ženskega sveta na slovenskem.

Takoj na začetku sta podžgala publiko Murat & Jose, ki sta odlično “posemplala” Šifrerev komad To se govori. Skozi menjavo odzvanjajočih imen gostujoči umetnikov, ki so vsak posebej prišli z izvedbo svojih točk prirediti Andreju svoj poklon ob njegovem jubileju in ki so v njegovi karieri bili udeleženi kakorkoli v snovanju različnih projektov in ki so sodelovali pri ustvarjanju Šifrerjeve aktualne zgoščenke “Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič?”, smo bili priča izredni atmosferi skozi 2 uri in pol! Andrej je skupaj s svojo asistentko v nagovorih med skladbami razdrl kar nekaj duhovitih povedi in nekajkrat dodobra nasmejal prisotne. Vrhunec koncerta je bil definitivno nastop Cristopherja Crossa, dobitnika petih grammyjev in enega oskarja, ki je z Ride Like A Wind celo osrečil nemara kakšnega rockerja, kateri je tako kot jaz, popolnoma nepričakovano in nič hudega sluteč tistega večera zataval v Linhartovo dvorano. Poseben trenutek je pričaral tudi Eugene “Hideaway” Bridges, ki je imel zaradi svoje obilnosti sprva težave z opasanjem svoje kitare, kasneje pa navdušil dvorano s skoraj popolnim obvladovanjem skladbe Zoboblues v slovenskem jeziku. Zelo čustveno obarvan trenutek pa je pričaral tudi Andrej sam, ko je skupaj s producentom njegovih prvih treh plošč Daveom Cookom, kateri je Andreja spremljal na kitari, odigral venček klasik. Žal so se te znašle pod torturo enega in istega ritmičnega vzorca in zadevščina je izpadal na določenih delih precej plitvo v primerjavi z izvirnikom. Andrej bi si moral opasati kitaro vsaj v tem delu koncerta. Večkrat med koncertom namreč ni vedel kaj bi počel z rokami, ko je bil opremljen samo z mikrofonom na stojalu. Svojo togost bi nedvomno saniral deloma vsaj tako, da bi dal priložnost tudi svoji kitari, s tem pa bi tudi vnesel koncertu, mero pristnosti, ki jo je posedoval nekoč, kar bi publika nedvomno sprejela z dodatnim navdušenjem.

Zvok? Povsem zadovoljiv. Takoj na pričetku je imel Zuljan težave z ozvočenjem kitare, kot bi kitarofobna raperja Murat & Jose z energijo misli v uvodni točki “To se govori” onesposobila kitaro in ji odvzela kakršnokoli vlogo. No potem je bilo vse okej. Bistvo je bilo tu. Prava pozitivna energija vsepovsod. Dolg repertoar je izredno hitro minil. Ob koncu smo se lahko do solz nasmejali verzom zabavne Zmigaj telo in upam da bo njeno besedilo zmanjšalo število anoreksičnih “finih mivk” v Sloveniji. V dodatku je sledila še Za prijatelje in prisotni v dvorani smo si položili roke na ramena in se pozibavali družno skozi skladbo, medtem ko so oder poleg Andreja z zasedbo, zapolnili tudi vsi gostujoči glasbeniki. Ko bi bili Slovenci večkrat tako složni! Koncert Andreja Šifrerja ni z rockerskega vidika prav nič posebnega, on že ve zakaj, a ob tovrstni zasedbi znanih in priznanih gostov, se človek le s težavo upre skušnjavi, da ne bi odšel past firbca.

Zasedba:
Andrej Šifrer – vokal
Katja Koren – spremljevalni vokal
Darja Drobnič – spremljevalni vokal
Patrik Greblo – klaviature
Aleksander Sašo Gačnik – klaviature, harmonika
Bor Zuljan – kitare
Nikola Sekulovič – bas kitara
Tomi Purič – bobni

Gostje:
Christopher Cross – vokal, kitara
Beth Wood – vokal, kitara
Steve Wood – vokal, klaviature
Dennis Seaton – vokal
Eugene “Hideaway” Bridges – vokal, kitara
Gerry Doyle – vokal, violina
Gerry O’Connor – glas, banjo
Jem Cook – vokal
Dave Cook – vokal, kitara
David Clarke – kitara
Graeme Hamilton – trobenta
Murat & Jose – vokal

Setlista

1. Bučke (To se govori) 2. Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič 3. You Draw Me With Your Scent (Kako mi zadišiš) 4. You Can’t Hurry My God 5. Party Tonight (Na žur) 6. Pass The Dutchie 7. Father (Oče) 8. Ego 2 9. Ride Like A Wind 10. Sailing 11. Arthur’s Theme (Best that you can do) 12. Be The Light 13. All Right 14. Medley: Bil sem mlad / Moje miške / Martinov lulček / Stoj Marija / Vse manj je dobrih gostiln 15. Eva’s Lullaby 16. Keep On 17. Zoboblues 18. In Your Arms Tonight 19. Givin’ Up On Love 20. Dirty Old Town 21. Wild Rover 22. Molly Malone 23. Zmigaj telo —dodatek— 24. Za prijatelje

Galerija slik

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki