Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Vrba na Koroškem (Velden Am Wörthersee) / Bluesiana Rock Cafe / Avstrija
Datum koncerta: 09.09.2015
Število obiskovalcev: 60
Cena karte: 28,00€ (v predprodaji) / 32,00€ (na dan koncerta) / Kelag člani 23,00 € / študentje 20,00 €
Naj kaj pomislite, ko slišite ime Marco Mendoza? Najbrž vas je večina pomislila 10. let nazaj, ko je Marco Mendoza na turneji igral s skupino Whitesnake in se tako tudi pojavil kot basist na njihovi zgoščenki “Live…In the Still of the Night”. No, Whitesnake res niso prišli v Bluesiano, je pa prišel Marco Mendoza, ki si je zadal za nalogo pokazati, da lahko tudi od »navadnega basista« slišimo kvaliteten rock show.
O gostoljubju Veldenske Bluesiane smo letos in tudi prejšnja leta že večkrat pisali – povedali smo pa tudi, da ga je z besedami nemogoče opisati – treba ga je preprosto doživeti. Tudi tokrat nas je zvezdnik večera pozdravil že pred klubom, se opravičil, da mora še na hitro skočiti pod prho, nato pa se vrne. V Bluesiani takšna prijaznost in dostopnost največjih zvezd ni nič kaj presenetljivega, saj zaradi intimnega vzdušja nastopajoči nimajo težav s pretirano množico vsiljivega občinstva.
Pred koncertom – obvezno pivo. In seveda klepet ob mizici pri kaminu, ki pa tokrat ni gorel, saj je bilo v klubu prijetno toplo. Ob prijetnem občutku domačnosti smo radovedno pogledovali na oder in se spraševali, kaj vse bomo nocoj doživeli.
Le s kom Marco Mendoza še ni igral? Pogled na njegov življenjepis razkriva lepo množico eminentnih imen, od že prej omenjenih Whitesnake do skupine Thin Lizzy in njihovih derivatov Black Star Riders. Igral je z John-om Sykes-om in Ted-om Nugent-om, v novembru pa ga bomo lahko v Evropi ponovno srečali kot basista superskupine The Dead Daisies, ki bo tudi v Zagrebu igrala kot predskupina zasedbe Whitesnake.
Marco Mendoza v Bluesiano seveda ni prišel sam – spremljala ga je evropska spremljevalna zasedba, in sicer kitarist italijanskega porekla Fabio Cerrone in drugi kitarist z Dunaja po imenu Elmar Castillo ter bobnar Pino Liberti.
Marco Mendoza je v Bluesiani pred leti že igral, zato mu je bil prostor domač. In takoj na začetku je kar po domače prosil, če mi lahko ugasnejo polovico odrskih luči, da bi lahko videl občinstvo. A žal preprost klub, kot je Bluesiana, ne ponuja veliko možnosti izbire – ali so luči prižgane ali pa ugasnjene. No, Marco se zaradi tega ni pustil kaj veliko motiti – preprosto je glavo svoje bas kitare dregnil vsak reflektor posebej, da je njegovo svetlobo preusmeril v strop, nato pa se zadovoljno ozrl po gledalcih pod odrom.
Marco Mendoza je leta 2010 izdal svoj drugi solo album z naslovom Casa Mandoza, vendar pa se je na koncertu oprl predvsem na svoj solo prvenec iz leta 2007 z naslovom Live for Tomorrow. Ko je s pogledom lahko začutil občinstvo, se je Marco povsem sprostil. O vsaki zapeti in zaigrani pesmi je povedal zgodbo, s katerimi se je še bolj približal občinstvu. Marco je dokazal, da ni le izredno kvaliteten basist, ampak tudi pevec. Njegov glas je topel, vabeč in dražljiv ter večkrat med koncertom je občinstvo poprosil, da naj zaprejo oči in začutijo njegovo glasbo. Četverica na odru je delovala zelo uigrano, kljub velikim številom improviziranih vložkov, s katerimi je Marco obogatil svoje pesmi. Marco pa svojih pesmi ni krasil samo z igranjem in petjem, ampak je na odru iz njegovih ust poleg besedil med pesmimi zazvenela cela kopica zvokov tolkal, od oponašanja zvoka tam tam bobnov, do raznih zvončkov in cevi. V popolnem ritmu in seveda usklajeno z bobnanjem Pina Liberti-ja.
Med umetniško izvedene avtorske pesmi, kot so I Want You, Your Touch, You got Me, In My Face in ostale je Marco spretno vpletel tudi nekaj priredb. Tako smo lahko bili priča, kako čutno drugače, a nič manj dopadljivo zvenijo pesmi James-a Brown-a, Neal –a Schon-a in Carlos-a Santane v nekoliko drugačni preobleki. Evropska ekipa spremljevalnih glasbenikov je opazovala vsak Marcov gib in brezhibno sledila vsaki njegovi potezi. Prisotnost dveh kitar je vplivala na to, da je koncert izpadel na trenutke precej bolj rockersko od pričakovanj, po drugi strani pa je Marco z blues baladami in emocionalnimi besedili raznežil prav vsako dušo v občinstvu. Prava mešanica trših poudarjenih ritmov in nežne miline prav nikogar ni mogla pustiti ravnodušnega.
Marco Mendoza pa se na koncertu ni izkazal samo kot izjemen glasbenik ampak tudi kot neverjetno topel človek. Človek, ki se pogovori z vsakomur v klubu, ki zna prisluhniti in ki razume težke čase, v katerih živimo. Prav zato je povedal, da želi, da vsak iz kluba odide z njegovo zgoščenko v roki in če nima denarja zanjo, tudi to razume in mu jo bo podaril. Ne vem sicer, koliko zgoščenk je moral podariti, ampak gesta vseeno šteje.
Marco Mendoza je vsekakor človek, ki ga je vredno spoznati. Ima sočutno in nežno dušo, kar preveva tudi iz njegovih pesmi, ki pa jo včasih razburka pravi rockerski vulkan. Še vedno je možno, da ga še letos slišite z The Dead Daisies, prihodnjič pa nikar ne zamudite njegovega solo koncerta.
Galerija slik
