Kraj: OŠ Koper / Koper / Slovenija
Datum koncerta: 17.10.2008
Število obiskovalcev: 600
Cena karte: 20,00€
Kljub temu, da so za koncert Laibachov vedeli le na primorskem, se je v športni dvorani pri OŠ Koper 18. 10. zvečer zbrala solidna množica oboževalcev tega najuspešnejšega in v svetu najbolj prepoznavnega slovenskega glasbenega artikla. Že ob vstopu v dokaj prostorno dvorano, je bilo spričo posebne osvetlitve in velikih panojev nad odrom mogoče začutiti, da se obeta, kot je pri Laibach že v navadi, poseben avdio vizualni performans. Nekateri smo celo upali, gre za eno prvih predstavitev njihovega najnovejšega izdelka Die kunst der fuge, a ko se je pred začetkom nastopa iz zvočnikov slovesno razlila slovenska himna, smo vedeli, da je pred nami še ena uprizoritev albuma Volk. Kot je znano, vsebuje omenjena plošča, ki je leta 2006 nastala v sodelovanju z zasedbo Silence, svojstvene in povsem specifične interpretacije himen različnih držav, v katere so spretno vpletene številne socialno politične kritike.
Po zgledu albuma, se je tudi nastop začel z Laibachovsko različico nemške himne, medtem ko se je na platnu vrtelo nekaj, kar je še najbolj spominjalo na predvojne nacionalsocialistične propagande filme, pri ameriški himni, pa so ozadje odra simbolično krasile naftne črpalke, ki že dolga desetletja krojijo politiko onstran Atlantika. Pri skladbi z naslovom America smo tudi prvič opazili Jadranko Juras, ki so je z občutkom odpela znane verze o deželi svobodnih in domu pogumnih, skladbo pa je sklenil Fras s pomenljivimi besedami z albuma: “America, the end of history, the end of time, the end of family, the end of crime”. Po grenko zajedljivi interpretaciji angleške himne, je sledila Rossija, prvi glasbeni vrhunec plošče, katere otroški refren močno spominja na skladbo Moskau skupine Rammstein, ki je Laibache kot vir svojega navdiha navedla že ob več priložnostih. Ruske pravoslavne kupole so nato s platna pregnale floydovske animacije francoskih giljotin, ki so ob prirejenih zvokih Marseilleze pričale o tegobah revolucije, snovalci vizualne podobe nastopa pa so z žebljico na glavico zadeli predvsem pri Italiji, med himno katere so se na platnih vrtele uvodne in odjavne špice dveh kultnih italijanskih filmov; La dolce vita Federica Fellinija, in Salo’ Pier Paola Pasolinija. Prvi velja še danes za klasiko, drugi, ki je nastal po predlogi knjige Sto dvajset dni Sodome Markiza de Sada, pa zaradi preveč nazorne vsebine in dejstva, da so Pasolinija umorili malo preden je film prišel v kinematografe, še danes sodi med najkontroverznejše italijanske filme. Nadvse domiselna izbira torej. Drugi vrhunec nastopa bi lahko iskali v Japonski himni, ki jo je zaznamoval ganljivi, že skoraj operni solo Jurasove, ob katerem smo se začeli spraševati, zakaj nas Jadranka s takimi vokalnimi presežki ne razveseli bolj pogosto. Punca namreč poje hudo dobro in če bi ji na to uspelo primerno opozoriti tudi s svojo glasbo, je prihodnost njena. Pred koncem smo slišali še Hej Slovane in pa himno NSK (Vaticanae, ki je na albumu predzadnja, in je Laibach niso spreminjali, ni bilo slišati), ki je predstavitev Volka sklenila z nekakšno kopijo (predvsem metalsko orientiranem delu občinstva) dobro poznanega Churchillovega govora.
Po končani predstavitvi albuma Volk, sta za sklepni del nastopa oder zavzeli pripadnici skupine Make up (omenjeni dodatek je nedvomno najboljša odrska poteza Laibachov v zadnjih desetih letih) in s svojimi akrobacijami na bobnih napovedali starejše hite skupine, kot so Tanz mit Laibach, Alle gegen alle in podobni. Po kake dvajsetminutnem venčku starih uspešnic so se vsi akterji še enkrat zbrali na odru in se, medtem ko so se na panojih vrtela njihova imena ter druga pojasnila v zvezi s koncertnim projektom, brez besed poslovili.
Predstava, kakršno nudijo na svojih koncertih Laibach je vsaj v naših logih vedno enkratno doživetje, saj na najboljši način združuje glasbeno z vizualnim. Ta nadvse učinkovita mešanica je v kombinaciji z monumentalno statiko protagonistov na odru, ki še najbolj spominja na kakšne Kraftwerk, gotovo najboljše sredstvo za posredovanje sporočil ideologije NSK. In Laibach je res predvsem ideologija, ki črpa svoj navdih iz protislovij današnjega sveta in katere celostna podoba nenazadnje vsebuje tudi komponento, ki je včasih dominantna, včasih pa se skrije povsem v ozadje mogočne vizualne simbolike, in ji rečemo glasba.
Besedilo: Tomo Jurca
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
1. Zdravljica (taped intro)
2. Germania
3. America
4. Anglia
5. Rossiya
6. Francia
7. Italia
8. Espana
9. Yisra’el
10. Turkiye
11. Zhonghua
12. Nippon
13. Slovania
14. NSK
—dodatek—
15. Tanz mit Laibach
16. Alle gegen Alle
17. Du bist unser
18. Hell : Symmetry
19. Achtung!
20. Das Spiel ist Aus
21. Laibach medley (taped outro)
Galerija slik
