Kraj: Delavski dom / Trbovlje / Slovenija
Datum koncerta: 23.03.2007
Število obiskovalcev: 500
Koncert Laibach, kateri je bil prestavljen z lanskega oktobra (2006) na letošnji konec marca (2007), smo le dočakali sredi mesta, za skupino izvirnega greha – v delavskem domu Trbovlje! Za skupino je ravno prvi krog turneje, ki jih je vodila skozi februar 2007 po tleh vzhodne Evrope in Balkana, na kateri so predstavljali svoj aktualni studijski izdelek “Volk” (2006).
Preden so se odprla vrata dvorane, smo že veselo ščebetali ter se kratkočasili z grižljaji zanimive, posebno za ta dogodek izdelane jedi, verzije “Laibach” piškotkov s skrbno vrezljanim Laibach emblemom (križ) ter obdelanim robom v obliki zobnika. Ob tem so bile mize polne kozarčkov napolnjenih z mladim vinom, ki pa ljudem ni šlo tako gladko navzdol po grlih, kot bi pričakoval in je sicer v navadi splošne ljubiteljske privrženosti Slovencev kar se tiče uživanja sladkih kapljic raznolikosti alkoholnih zvarkov.
Ob 20.00 že sedimo v prvi in drugi vrsti dvorane. V drugi celo tik poleg eminentnih predstavnikov Mute Records, ki so prišli navijat za svoje gladiatorje. Predskupine ni bilo, pač pa so za uverturo skrbele partizanske jurišne koračnice, tako da smo spotoma obnovili nekaj polpretekle zgodovine in osvežili spomin , da nas je od zmag do zmag vodil tovariš Stane, da Bohor še vedno šumi, da Brigade še kar neustavljivo hitijo naprej ter da pesem o svobodi še vedno konkretno zaori!
Ob uvodu Prešernove Zdravljice, se je položaj sunkovito zresnil in dvorana je strumno vstala vznak. Ura 20.30! Koncert se lahko prične! Laibach so zelo ponosi na svoj novi studijski izdelek in dosežek “Volk”. To pot so mu v svojem repertoarju, namenili kar enourno minutažo in ga tako v celoti predstavljali od glave do pete.
Članstvo zasedbe je bila pravzaprav kombinacija treh skupin in sicer Laibach z osrednjo figuro Milanom Frasom, brez katerega si Laibach ni mogoče predstavljati in člani skupin Silence (Primož Hladnik, Boris Benko) ter Melodrom (Mina Špiler, ženski vokal). Kitara in bas kitara to pot nista bili potrebni tako, da so bili na odru edini živi instrument le bobni. Poleg klasičnih “back play” vzorcev, je bila glavnina novih melodij ter atmosfere zgrajena iz elektronskega vzorčenja ter dela klaviatur.
Plošče “Volk” pred tem nisem niti enkrat poslušal. Niti je nisem hotel slišati. Hotel sem doživeti soočenje z njo kar neposredno, s skupino nastopajočo 10 metrov stran od mojih senzorjev. To kar so Laibach predstavili v prvi uri svojega koncerta je potrdilo, da so “laibachi” še vedno sposobni ustvarjanja svežega, kreativnega in kar je najbolj in predvsem pomembno, na moč uinikatnega. Avtentičnost zagotovljena! Razvoj se nadaljuje. Laibach in njihova država NSK ostajata brezčasna. In to so potrdila moja občutja ob prvem avdio vizuelnem stiku z novo ustvarjenim materialom in novim obrazom Laibach.
Eleganca glasbene sofisticiranosti prežeta z osupljivo prepoznavno atmosfero, ki jo znajo zgraditi le Laibach. Torej, povsem svež album, nov korak v razvoju in ob tem nezamenljivo vzdušje, nasičeno z bremenom preteklosti, zmag in porazov naših očetov, ustvarjanja in ukoreninjanja narodne zavesti, ki se iskri v nesmislu vojn, v genocidu, v sovraštvu, nestrpnosti, skratka v absurdih vseh absurdov za blagor očetnjave, za taisti blagor vzdrževanja status quo vizije, ki so jih živele generacije pred nami in hočemo da jih živijo tudi generacije za nami. Skratka klasično uporniško izročilo rock glasbe, a v rokah Laibach plasirano na skrajno imeniten, a posebno grozljiv ter šokantno resničen način. V zraku je vseskozi nek pridih apokalipse, post apokalipse, dežel prežetih z ruševinami, pogubljenjem žalostjo,… Ljudstva se vseskozi urijo in krepijo za vojaške spopade. Za osvajanje novega življenjskega prostora. Vse za slavo in čast. Tipični “laibachovski” šarm.
Album “Volk” poseduje integracijo osnovnega motiva melodije na kateri bazira himna držav. Laibach so te motive nadgradili, razširili njih glasbeni domet, tako da so jih prekodirali v sebi lastni jezik, seveda pa gre tu in v tem dotičnem primeru za plod izredne skladnosti sodelovanja s skupino Silence, česar Laibach v novi podobi ne morejo skriti. Tako so tudi spremenjena imena predrugačeno nadgrajenih prej omenjenih osnovnih motivov skladb, namenjene postavljanju novih mej med narodi, oziroma ukinjanju teh mej. Slovani (Slovania) smo tako združeni v eno nacijo, Gemani (Germania) v drugo. Odlična in nadvse smiselna poteza, skozi katero se iskri ideja same NSK, države v času in brez meja, doktrini katere so zvesti Laibach.
Ustvarjeno vzdušje me je v trenutku posrkalo v edinstven ambient, v Laibach svet! Fras z edinstveno interpretacijo v izdelani in prepoznavni NSK konfekciji, avtoritativno in strogo, kot pravi dušebrižni pastir, ki je popeljal nas – ovčke v dvorani, hipnotično rutnsko in niti s trohico najmanjšega napora v ta “laibachsvet”. Psoebno vzdušje so Laibach zgradili s vizualizacijo in screenplayem v ozadju! Državni simboli narodov so bili nadomeščeni s črko “V”, ki ima lahko mnogo pomenov. “Volk”, “Victory” ali “Victory & Volk”, ipd… Ekspanzija narodov preko osvajanja (zmag) ozemlja,…
Laibach so pokazali, da so rojeni za dvoransko interpretacijo svoje vizije. Dinamika vzdušja je vseskozi valovila na izrednem nivoju, gotovo pa je bil vrhunec, ko se je na odru pojavil Boris Benko in je skupina izvedla skladbo Nippon. Odlična suverena igra strogega fokusa in zlivanja vizije NSK skozi glasbeno formo plasirano v enoti imenovani Laibach. Sladki šok za šokom.
Ljudje so bili prikovani v sedeže ter spremljali v hipnotičnem afektu izvedbo prvega dela nastopa, izvedbo vsake skladbe pa pospremili z gromkim aplavzom. Prvi del koncerta je zaključila nasneta himna NSK medtem, ko so se izvajalci odšli spočit v zaodrje in nadihat svežega zraka.
Drugi del koncerta je trajal le dobre pol ure. Morda bi bilo primerneje, če bi nadaljevanje poimenoval kar dodatek. Ta se je nanašal iz skladb, ki predstavljajo mlajše ustvarjalno obdobje skupine, prežeto s tehno industrialom. Tako sta na oder v nadaljevanju prihiteli punčari krepostnih linij, personifikacija reda in discipline, zaščitni znak nastopov novodobnih Laibach in pričeli maltretirati v ustaljeni maniri svoja “snare” bobna. Dodatek je simbolično zaključilo rokovanje Milana Frasa z predstavnikom založniške hiše Mute Records, nato pa so se Laibach poslovili.
Ljudje smo zmotno pričakovali dodatek. Kar je sledilo potem, je bil le še 10 minutni nasneti remiks skovan iz motivov nekateri prepoznavnih Laibach skladb, ki so poosebljale kratko retrospektivo bogate kariere skupine.
Dvorana je na nogah pozdravljala skupino na odru. Koncert Laibach je bil dejansko nekaj povsem drugačnega od “out-door” izkustva v Kamniku avgusta 2006. Atmosfera je bila še mnogo bolj intenzivna ter izrazno poudarjena. Vse majhne finese skupine so prišle mnogo bolj do izraza, delikatnosti v zvoku, ki jo podoba in odrska izvedba nove plošče “Volk” dobesedno zahteva. Odlična ledena a veličastna interpretacija Mine Špiler, je vnesla v podobo Laibach k Frasovemu vokalu izredna vzdušja, ki so kontrastno valovila. Reč s katero so Laibach koketirali že v osemdesetih z Anjo Rupel, očitno v novi podobi skupine tako doživlja svoj “crescendo”.
Koncert Laibach, dogodek, ki ti vzame sapo. Dogodek, ki se te vselej dotakne, dotakne globoko, četudi tega ne želiš. Preprosto za uro in pol postaneš očaran del tega edinstvenega sveta glasbe. Veličina glasbene hipnoze, ki jo zmorejo le veliki umetniki.
Setlista
1. Zdravljica (taped intro)
2. Germania
3. America
4. Anglia
5. Rossiya
6. Francia
7. Italia
8. Espana
9. Yisra’el
10. Turkiye
11. Zhonghua
12. Nippon
13. Slovania
14. NSK
—dodatek—
15. Tanz mit Laibach
16. Alle gegen Alle
17. Du bist unser
18. Hell : Symmetry
19. Achtung!
20. Das Spiel ist Aus
21. Laibach medley (taped outro)
