Los Lobos – 1995
Avtor: Jernej Vene
Datum intervjuja: 14.07.1995
Nekega lepega julijskega dne sem izvedel, da v mestecu Spilimbergo, ki ni daleč od Vidma (Udine) v Italiji na festivalu Folkest 1995 nastopajo tudi legendarni Los Lobos. Ukrenil sem vse potrebno, da bi lahko prišel z njimi v stik, saj bo vas, vrle bralce, gotovo zanimalo, kaj počnejo slavni Mehičani iz East L.A.-ja (Los Angelesa). Pri mi je pomagal organizator Andrea Del Favero. Pred sicer majhnim občinstvom so Los Lobos odigrali odličen koncert, v katerem so ponudili svojstveno mešanico rocka, tex-mexa, popa, bluesa, countryja in tradicionalnih mehiških napevov. Na vprašanja so odgovarjali Cesar Rosas in David Hidalgo, ki pojeta in igrata kitare ter basist Konrad Lozano. Govorili so tudi o novi plošči, ki je izšla februarja 1996.
Vene: Kakšno glasbo igrate na novi plošči?
Cesar: Rock, pop, soul, funk – vedno smo mešali vse živo v naš izraz in s tem nadaljujemo.
Vene: Kako pišete pesmi? Imate material pripiravljen ali ga v celoti napišete v studiu?
Cesar: Največkrat imamo pesem že pripravljeno, včasih pa imamo samo pol ideje, kasneje pa jo dokončamo v studiu.
Vene: Ali prej napišete glasbo ali besedilo?
Konrad: Ne vem. Včasih je prej glasba, potem besedilo. Drugič pa iz koščkov skladbe dan kasneje naredimo čisto drugačno skladbo, kot je bila dan prej.
Vene: Se kdaj v vaših pesmih zavzamete za kakšno politično stvar?
Cesar: Ne, le nekatere skladbe so morda malo politično obarvane, tega ne delamo namenoma in to v naši glasbi ni nikdar preveč navzoče. Ker smo latinosi, se ljudje, ki jim to ustreza, lahko poistovetijo z našimi izkušnjami, ki smo jih doživeli.
Vene: Ste še povezani s tex-mex glasbo?
Konrad: O, ja, čakamo na ugoden trenutek, da spet posnamemo kaj takšnega.
Cesar: Pazite, pripravljamo eksplozijo! No, šalo na stran, tex-mex je bila vedno del naše glasbe, da pa bi snemali samo take skladbe… Ne zanašamo se le na izročilo, ampak ga poskušamo nadgraditi. Celotne plošče gotovo ne bi posneli v tex-mex stilu. Radi pa bi pomagali mladim skupinam, edini problem je v tem, da smo doma iz Los Angelesa, tex-mex pa igrajo v glavnem v Teksasu, kjer je to gibanje spet v razmahu.
David: Mladi igrajo tejano, ki je drugačen, ker ne uporablja harmonike, ampak sintesajzerje. Drugače pristopajo h glasbi, v tem je vsa stvar.
Vene: Vas je film La Bamba dvignil k dotedaj nesluteim višinam? Naslednja plošča La Pistola Y El Corazon je bila namreč čisto drugačna?
Konrad: Seveda, takrat smo občutili slavo in postali večji kot kdajkoli prej, naša založba pa je po La Bambi hotela, da posnamemo ploščo s samimi hiti. Storili smo ravno nasprotno in posneli ploščo s skoraj tradicionalno mehiško glasbo.
Vene: Ste rock ali folk bend?
Konrad: Smo mešanica obojega. Smo čisto zmešani, ha, ha, ha! Posneli smo tudi skladbe Richarda Thompsona (britanski folk kitarist op. a.) in Grateful Dead. To vam lahko mnogo pove o naši glasbeni širini.
Vene: Kaj mislite o Mehičanih, ki bežijo v Kalifornijo?
Cesar: Mejo je treba razsut, naj vsi pridejo gor na sever, v Kalifornijo. Tam je njihova zemlja!
Vene: Hvala za tale kratek intervju in kmalu na svidenje!
Cesar: Hvala in lep pozdrav fenom v Sloveniji!