Kraj: Rock Cafe / Postojna / Slovenija
Datum intervjuja: 18.03.2010
M.U.D.D. so mlad skorajda alter rokovsko orientiran kvartet, ki svojo prepoznavnost pogumno gradi na prodornosti ženskega vokala. Sliši se znano, a pozor! M.U.D.D. so posebneži, ki jih ne gane uklanjanje popularnim glasbenim smernicam. Neposredno po spustu z odra postojnskega Rock Cafeja jih je ujel dvojec (postavnih) RockLine mladcev, s katerima so se zapletli v zanimiv klepet.
RockLine: Kaj vas je pripravilo do sodelovanja na natečaju Epic RockLine contest?
Urban: Za nas je to predvsem še ena izkušnja več. Nov špil, novo doživetje! Mislim, da smo danes kar v redu odigrali.
Doris Natalija: Občutki po nastopu so dobri, čeprav je lahko vedno še bolje.
RockLine: Je bilo kaj treme?
Doris Natalija: Malo pa res. Iz moje strani v bistvu ogromno.
Urban: Na odru se počutimo odlično, čeprav se vidi da nam še manjka nekaj kilometrine.
RockLine: Saj vendar niste tako mlada zasedba?
Urban: Skupaj smo se sestavili nekje septembra, oktobra 2008. V podobni formacij, kot ste jo videli danes. Doris smo kasneje staknili prek interneta.
RockLine: Zasedba je bila sprva torej zamišljena brez ženskega vokala?
Urban: Na začetku smo iskali moškega vokalista. Nekaj časa je v tej vlogi nastopal Andrej, sicer odličen vokalist, žal pa je bil omenjeni idejno kako desetletje mogoče celo več narazen z ostalim delom skupine. Enostavno nismo bili na isti valovni dolžini. Kasneje smo se na srečo po čistem naključju “srečali” z Doris. Smo pa bili od vsega začetka odprti za vse opcije, za moški ali ženski vokal.
Doris Natalija: Jaz sem pa tako ali tako 60 % moški, tako da… (smeh)
RockLine: Kako že gre tista: “may the best man win”! (smeh)
RockLine: V tvojem vokalu se da občuti celo nekaj črnskega soula. Lahko posebej izpostaviš kakega vzornika ali glasbeni lik, ki te pri petju navdihuje?
Doris Natalija: Gre za nekaj recimo temu čisto osnovnih vplivov, kot je denimo Aretha Franklin. Prav mi pride tudi šola solo petja, čeprav gre pri slednjemu za čisto drugačen način izvedbe, od menjavanja barv glasu naprej.
RockLine: Ženski vokal v roku je že ustaljena praksa. Na eni strani imamo poplavo zasedb komercialno dostopnejšega predznaka, na drugi pa tiste bolj žmohtno rokovsko opasane. Na kateri strani bi radi da vas ljudje recimo temu “srečajo”?
Urban: Absolutno da na tisti zadnji! Komerciala nas (tudi) na dolgi rok nikoli ni zanimala. Gre predvsem za to, da v glasbi poveš tisto, kar misliš, kar pride od znotraj. Za plehkosti tule ni prostora. Se mi zdi, da takih zasedb v Sloveniji manjka, v bistvu jih je zanemarljivo malo, sploh takih z ženskim vokalom, ki ima jajca.
RockLine: Aduti so nedvomno v vaših rokah, sploh ob tako karakternemu vokalu. Kar niti ne preseneča, če vzamemo, da je Doris v bistvu več kot pol moški in imate zatorej kot skupina vsaj dobro polovico jajc več! (smeh). Punca je presenetila že na tonski vaji…
Doris Natalija: Hvala! Moj problem je še vedno trema, zaradi katere pogosto postanem hripava. Recimo na vajah tega problema ni, vse gre kot po maslu. Nastopanje v živo pa zna biti zgodba zase.
Rockline: Se ti zdi, da si s prihodom v zasedbo fantom prinesla kaj več senzibilnih barv?
Doris Natalija: Sigurno. Po svoje so se malce pomehkužili. (smeh)
Rockline: Kakšne pa so ambicije glede snemanjem prvenca? Neke demo posnetke ste že objavili..
Doris Natalija: Na našem myspaceu je na voljo tak bolj za silo spečen demo posnetek, v bistvu gre za tri skladbe.
Urban: Za album nam zaenkrat še manjka nekaj materiala. Sigurno pa se bodo sčasoma stvari že postavile na svoje mesto.
RockLine: Kakšni so torej načrti za prihodnost?
Urban: Uživanje v glasbi, čim več koncertov in nabiranja kilometrine! Pa da končno dobimo enega drugega voznika, ker stalno samo jaz za volanom tičim! (smeh)
intervju vodila: Daniel Pavlica & Rok Klemše
fotografije: Mojca Perdih
besedilo uredil: Daniel Pavlica
Galerija slik
