Avtor: Aleš Podbrežnik
Kraj: Bluesiana Rock Cafe / Velden Am Woerthersee / Avstrija
Datum koncerta: 24.09.2009
Število obiskovalcev: 20
Badhoven so melodični hard rockerji iz Graza (Avstrija), sledijo zapuščini osemdesetih, a z moderno konotacijo zvočne domene sedanjosti. Izdelani in jedrnati riffi so podloženi z udarno topovskim podvozjem ritmike, v ozadju skrbijo za vzdušje klaviature, osrednja figura, ki poganja zlasti žive nastope skupine, pa je seveda močan melodičen vokal.
Badhoven so nastali iz zasedbe Black Rose sredi devetdesetih in se je preimenovala na prelomu tisočletij v Badhoven, saj je ugotovila da obstaja na svetu najmanj sedem skupin z imenom Black Rose. Kot Black Rse izdajo še v devetdesetih dva vzpodbudna hard rcok albuma, kot Badhoven pa nadaljujejo s prvencem Behind The Masquearde (2001), ki prejme po svetu številne pozitivne kritike, njihova glasba pa se prične predvajati po celi Evropi, veliko prahu pa dvigne tudi na radijskih valovih južnoameriških držav Brazilije, Argentine in Peruja.
Prelomen trenutek za Badhoven nastopi aprila 2008, ko se odloči skupini za žive nastope permanentno priključiti belgijski kitarski virtuoz Wim Roelants, ki se je kalil s priznanimi glasbeniki in izvajalci v svoji karieri, kot so: Phil Campbell (Motörhead), Virgil Donati (Steve Vai), Dario Lorina (Warrant), Uriah Heep, Ritchie Kotzen (Mr. Big). To je omogočilo da se Badhoven zavihtijo na novo stopnico lastne evolucije, zlasti v smislu dinamike in koncertne razgibanosti skladb. Skupina v takšni postavi odigra svoj prvi koncert 16.04.2008 v Dunajskem klubu Planet Music, kot predskupina legendarnega Rainbow in Alcatrazz pevca Grahama Bonneta.
Daljši biografski uvod je bil potreben saj zasedbo Badhoven na slovenskem pozna le malokdo, čeprav upam, da se motim..
Fantje Kurt C. (vokal, kitara), Wim Roelants (kitara), Gerhard Paar (klavaiture), Erwin Lichtenegger (bas kitara) in Gerd Sojka (bobni), so v Bluesiani pravzaprav nastopali prvič v karieri. V tem klubu hard rock koncerti namreč niso vsakdanja stvar. Presenečenje je sledilo že takoj, saj so fantje stopili na oder že malo preko devete. Koncerti v Bluesiani se pričenjajo ob pol desetih, nikoli prej, kvečjemu kasneje. Presenetljivo pa ni bilo dejstvo, da so nastopali pravzaprav pred praznim klubom, kar je precej žalostno dejstvo, da Avstrijci ne pridejo podpirat svojih domačih skupin.
Badhoven so nastop razdelili na dva dela. Prvi je bil popolnoma električen. V njem so nanizali nekaj najbolj prepoznavnih avtorskih skladb, v katerih so se čutili vplivi Whitesnake, Scorpions. Za Avstrijce, ki v melodičnem hard rocku v svetovnem oziru ne pomenijo nič, so Badhoven kar lepa popestritev. Odlična uigranost fantov, samozavestna igra, čvrst kompakten zvok, dobra dnevna forma. Seveda je mali klub kmalu pokal po šivih, kajti Badhoven, so bili kar malo preglasni. Že takoj po All Or Nothing je svoje mojstrstvo pokazal belgijski kitarski virtouz Wim Roelants ter si pošteno ogrel prste na natezovalnici kitarskega vratu, potem pa Badhoven vpadejo v novo skladbo hitro osvojljivega in melodično nalezljivega refrena Change Your Life. Prvi del se je končal že po slabih 40. minutah. Kljub vsega petim skladbam so Badhoven minutažo raztegnili, kar gre na rovaš tudi daljše klaviaturske solaže Gerharda Paara po Behind The Masquerade, ki je dejansko pokazal, da mnogo dolguje tudi stari šoli z Jonom Lordom na čelu. Sicer pa tudi sama skupina uživa v izvajanju materiala in solaže so bile dodatno začinjene, kot tudi solistični uvodni in izhodni deli.
Sledi 20 minutna pavza, nato pa akustični set, kjer fantje pravzaprav nanizajo štiri skladbe, ki so jih zaigrali tudi na elektriko v “izštekani” maniri, kar je prineslo dodatno popestritev večera, tokrat povsem prazne Bluesiane.
Za finale se vrnejo električno oboroženi, z namenom da dvignejo ljudi na noge in ponesejo koncert k vrhuncu. Žal to pot o tem ni bilo ne duha, ne sluha, saj smo se pod odrom razmetavali vsega štirje “manijaki”. Kljub temu smo se lahko prepričali, da gre za odlično skupino, ki prenese in opraviči primerjave z večjimi skupinami, tudi pionirskimi v hard rocku, ter ostalimi pomembnejšimi zlasti iz ZDA in Velike Britanije.
Fantje so praznino kluba moško prenesli, brez pretočenih solz. Rutinsko in ob tem pokazali, da imajo čvrst karakter ter da jih takšne nevšečnosti, kot je slab koncertni obisk, ne vržejo iz tira. Šov so zabelili z miljardokrat slišano Smoke On The Water, pričeli pa so jo tako, da so uvodoma pričeli igrati glavni motiv Deep Purple klasike Mistreated. Do enajste zvečer je bilo druženja s skupino konec.
Če ne drugega smo dobili občutek o Badhoven in odgovor na vprašanja, ki so me begala pred nastopom zasedbe, zlasti me je razžirala velika skepsa, saj sem bil obremenjen z dejstvom, da pač Avstrijci ne znajo in ne zmorejo igrati melodičnega hard rocka. To so v Bluesiani prav v vsem zanikali Badhoven. Z odličnim “vanhalensko” podkovanim Wimom Roelantsem, so ugodna tla za takšna in podobna jalova razmišljanja pravzaprav v trenutku ovrgli! Skratka, Badhoven so skupina, ki si zasluži pozornost ljubiteljev melodičnega hard rocka. Vselej. Preverite jih, če se vam za to ponudi kdaj priložnost.
fotografije: Robi Lipej
Setlista
—electric pt 1.— 1. All Or Nothing 2. Change Your Life 3. Money 4. Behind The Masquerade 5. Touch Of Madnes —acoustic— 6. Black September Rain 7. All Or Nothing 8. Change Your Life 9. Behind The Masquerade —electric pt. 2— 10. Black September Rain 11. Believe 12. Bad Bad Badhoven —encore— 13. Wasted Time 14. Time Doesn’t Matter At All 15. Smoke On The Water
Galerija slik
