Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Klub Cankarjevega doma / Slovenija
Datum koncerta: 10.05.2016
Število obiskovalcev: 120
Uroša Rakovca in Marka Brdnika niti ni potrebno posebej podrobno predstavljati. Dva izjemno izkušena in žanrsko večplastno obtesana glasbenika (pravzaprav je oznaka žanr zanju absolutno omejevanje), sta našla skupni ustvarjalni jezik, se posledično povezala v duet in ustvarila studijski prvenec. Ta se imenuje»Leta«, izšel pa je sredi letošnjega aprila v kombinirani podpori založb Pivec in ZARŠ. Harmonika in kitara torej. Nič manj, nič več. Glasba izzivalnih vsebin, vsakdanje nevsakdanja. Zveni domačno, a z artističnimi potezami samonikle vsebine, vseeno nenehno draži. Kot spretno zacoprana uganka.
Po seriji koncertov, je usoda pripeljala duet tudi v Cankarjev dom, kjer sta Marko in Uroš ta koncertni nastop izkoristila za poglobljeno predstavitev albuma »Leta«. Smetana znancev, prijateljev, podpornikov in seveda »priložnostnih« glasbenih firbcev, je dodobra zapolnila klubski prostor Cankarjevega doma, ko sta fanta prikorakala na oder petnajst minut preko osme zvečer in pričela s svojim nastopom.
Skladbe sta v repertoarju pomešala glede na vrstni red, ki ga zasledimo na ploščku »Leta«. Koncert sta odprla z naslovno skladbo albuma, temu je sledila predelava Ennia Morriconea (če sem pravilno prestregel, je šlo za eno izmed točk glasbene podlage za film Cinema Paradiso), pa nadalje točka polna miline Voda, za njo Esbjörn, s katerim se je duet spomnil na švedskega jazzista in pianista Esbjörna Svenssona in tako dalje… Duet je predstavil na koncertu tudi povsem novo skladbo Sam, kar namiguje na to, da album »Leta« ni le ena izmed postojank na njuni skupni glasbeni poti, pač pa da se nemara obeta tudi njegovo nadaljevanje.
Brdnik in Rakovec sta na koncertu potrdila izredno medsebojno zaznavanje, kemično učinkovanje vezi ogretih na pravo delavno temperaturo, kar je v izvedbi ponudilo samoniklo izzivalno mešanico bogatih razgledov svetovne glasbe spretno obogateno z vižami neoklasicizma, v katero sta mojstra poljubno vtikala solistično zabelo izzivalno eksperimentalnih jazzovskih pričesk in v potezah medsebojnega izvedbenega dialoga funkcionirala povsem »izenačeno«. Torej ni ne en, ne drugi instrument prevzemal pozornosti v tej glasbeni zgodbi.
Fanta sta koncert zabelila tudi s slikovitimi zgodbami, ki se pnejo izza skladb in njihovim nastankom ter s svojo šegavo vsebino prikupno zbadljivega humorja, skrbela vseskozi za vedro in zabavno vzdušje. Da sta publiko uročila s svojo pretanjenostjo in globoko čutnostjo, ko sta pristopala do repertoarja, ni treba posebej poudarjati. Publika je po bučnih aplavzih priklicala duet nazaj le za eno točko (Dom De Iludir, orig. C. Veloso), saj fanta za enkrat še nimata pripravljenih več točk koncertnega repertoarja. In da. Album »Leta« je na moč poseben album. Avanturistično raziskovalnega duha. Brez omejevanja staplja elemente svetovne glasbene zapuščine v eklektično zmes unikatne slikanice izjemnega simbiontskega prepleta dveh instrumentov. Kitare in harmonike.
Galerija slik
