Me First And The Gimme Gimmes (predskupina: Chrpy)
Praga / Lucerna Music Bar / Češka Republika
četrtek, 5. 6. 2025
Letošnje večdnevno počitnikovanje v Pragi in v prvem tednu junija, ni prineslo takšne koncertne razburljivosti, kot je to veljalo za tisti nepozabni prvi teden junija pred dvema letoma (takrat sva ujela v enem tednu 2x zapovrstjo Maiden in po enkrat Def Leppard, Mötley Crüe, Scorpions, Voivod in Kiss), kar pa še ne pomeni, da bi bilo treba v tem oziru izobesiti kar takoj belo zastavo. Za koncertnega odvisnika moje branže, je vendarle tudi tokrat prišel na vrsto nov večer, ki ga je krojil blagodejni piš ustroja distorziranih kitarskih fraz.
Brez slehernih predhodnih načrtovanj sva se pozno popoldan napotila v center mesta, kjer sva se nenadejano zazrla v vhod enega izmed številnih koncertnih prizorišč v Pragi. In v njem še nisva bila nikoli. Bil je Lucerna Music Bar. Prestregla sva namreč, da tam koncertira kalifornijska super punk rock senzacija Me First And The Gimme Gimmes. Kjer se pojavijo oni, tam bo zagotovo treslo in vrelo od vsega kipečega pozitivizma in vibracij vedrine, obilno založene z malho burkaške zabele.
Češka alternativorockovska zasedba Chrpy je ravno sklenila svoj nastop, midva pa sva se pojavila na prizorišču prav v času, ko so legendarni punk rockerji vdrli na oder in se norčavo lotili hita Jolene, ki v izvirniku pripada Dolly Parton. Klub je res majhen. Vendar poseduje balkon. Notri se spravi kakih 350 ljudi, mogoče 400 (z balkonom vred 500?), pri čemer je bil tokratni obisk za čuda dokaj skromen. Nemara 200 glav in nič več. Vendar je bil parter lepo zapolnjen in to je prispevalo k tistemu občutku, ko veš, da si se zagotovo znašel ob pravem času na pravem mestu. Publika se je s skupino skozi leta le postarala. Obiskovalci po večini v srednjih štiridesetih, posebne telovadbe in razgibalnih vaj v parterju med koncertom niso uprizorili.
Zvezdniška ekipa, ki jo zastopajo neomajni ikonski vokalist Spike Slawson (Swingin’ Utters, Re-Volts), kitarista Joey Cape (Lagwagon) in John Reis (Rocket from the Crypt), The Damned bobnar Pinch in stasiti in velečastiti basist C. J. Ramone (The Ramones), so dostavili po pričakovanju natanko to, po kar prideš. Odklop. Skozi serijo navidezno popolnoma nekompatibilne medžanrske mineštre dobro znanih zimzelenov, ki so jih vse po vrsti in povsem nespoštljivo, umetelno prikrojili po vzoru kipečega punk in skate punk rock kinetizma, so držali publiko skozi uro in pol, visoko nad tlemi. Publika se je hipoma zlila v eno z bendom in energija, ki jo je sevalo prizorišče, je bila fenomenalna.
Sama odrska scena (napihljive kokosove palme, plamenci, žoge, neonsko odsevanje logotipa skupine,…) ter oprava članov kvinteta je pred očmi naslikala bar s koktejli na širjavah Copacabane, kjer derejo veletoki belega ruma. Karizmatični vokalist si je prikrojil premore med točkami. V njih ni primanjkovalo slikovite porogljivosti zbadljivih nagovorov, s katerimi je podžigal publiko, pri čemer ni pozabil briti norca niti na rovaš samega kvinteta. Spike je rokoval tudi z ukulelo (denimo uvod v zbadljivo priredbo Estos celos Vicente Fernandeza – ko mu je tehnik vzel ukulelo in mu v roke potisnil šejkerje, je bend razstrelil zadevo kompletno punkovsko). Sicer pa lezejo usta sama od sebe široko v nasmeh, ko te nosi krilati punk rock drive skozi predrugačeno režijo izvirnikov poskočnih zimzelenov, kot mdr. Straight Up (Paula Abdul), Karma Chameleon (Culture Club), Crazy For You (Madonna), takšni dekonstrukciji pa niso ubežali niti Black Sabbath (Changes), pa ABBA (Dancing Queen) in v finalu Elton John (Rocket Man).
Dodatek je bil hitro in nenadejano tu, kar je zgolj potrjevalo, da je bil celo koncertno brezmejno razvajeni pisec teh vrstic vseskozi pri stvari. Prehitro. Sklenila ga je bolno utrgana in besna, dirkaška adaptacija Boyz II Men cukravosti oziroma hita End Of The Road. Prav zahvaljujoč tem premetenim potegavščinam oziroma ustvarjalnemu pristopu, za katerim stoji ime Me First And The Gimme Gimmes sedaj že okroglih 30. let, so nekatere zadeve, ki gredo na radijskih postajah težko skozi želodec, postale poslušljive in to v izdatni meri prav zavoljo brezmejnega hudomušja, visoko ščegetavih adaptacij z obveznim dodatkom parodije. Zadeve je treba? Poenostavit, jim naviti nivo decibelov na všečno raven in jih skrajno pohitriti. To je to. Me First And The Gimme Gimmes ostajajo v tem pravi naslov. Skupina je tik pred izdajo novega koncertnega albuma z naslovom “Blow it…at Madison’s Quinceañera!”, ki izide še v tem mesecu! In zgodba se nadaljuje.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Edita Klemen
Me First And The Gimme Gimmes – setlista:
1. Jolene (orig. Dolly Parton)
2. Take Me Home, Country Roads (orig. John Denver)
3. Riders in the Sky (orig. Stan Jones and his Death Valley Rangers)
4. Queen of Hearts (orig. Dave Edmunds)
5. Sunday Morning (orig. The Velvet Underground)
6. Sunday Mornin’ Comin’ Down (orig. Kris Kristofferson)
7. Changes (orig. Black Sabbath)
8. Love Will Keep Us Together (orig. Neil Sedaka)
9. Leaving on a Jet Plane (orig. John Denver)
10. Wild World (orig. Cat Stevens)
11. Crazy for You (orig. Madonna)
12. Summertime (orig. George Gershwin)
13. Straight Up (orig. Paula Abdul)
14. I Could Fall in Love (orig. Selena)
15. Karma Chameleon (orig. Culture Club)
16. Me and Julio Down by the Schoolyard (orig. Paul Simon)
17. Dancing Queen (orig. ABBA)
18. Estos celos (orig. Vicente Fernández)
19. good 4 u (orig. Olivia Rodrigo)
20. Rocket Man (I Think It’s Going to Be a Long, Long Time) (orig. Elton John)
—dodatek—
21. Before the Next Teardrop Falls (orig. Duane Dee)
22. Over the Rainbow (orig. Harold Arlen)
23. Sloop John B (tradicionalna)
24. End of the Road (orig. Boyz II Men)
