Avtor: Sandi Sadar Šoba
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Kino Šiška, Ljubljana
Datum koncerta: 16.06.2011
Število obiskovalcev: 800
Cena karte: 10 € (preprodaja) / 12 € (dan koncerta)
Prevelika pričakovanja znajo pokvariti polni užitek, razočaranje pa je valuta, s katero so kronani številni koncerti, ki bi jih z veseljem izbrisal iz spomina, pa čeprav je duša pred izkustvom prav boleče hlepela po videnju, slišanju in užitju. V primeru skupine Moveknowledgement sva bila doslej deležen prav baročno polne zadovoljitve, vrh katere je bilo nedvomno sklepno dejanje Animateke leta 2007. Kako to prekositi in ali je kaj takega sploh možno? To je bila iztočnica, s katero sva se z ženo odpravila v boj s tokom ljudi, ki so polnili notranjost koncertnega prizorišča.
Ura je odbila pol deset, ko so zasvetile odrske luči, iz zvočnikov pa je kot vabilo k družnemu empiričnemu preverjanju moči ter energije novega materiala zadonela kanonada zvoka skladbe Electric Manland. Uvodna ritmika bobnov in basa spomni na skupino The Knack in njihovo Sharono, a je tokrat kvantni skok povsem drugačen. Elektro pop na iskrivo nalezljiv funky način vas popelje v vzporedno realnost, kjer se energija petih nastopajočih, pevca N’Toka, kitarista Weina, klaviaturista Mihe Šajine, basista Dejana Slaka ter bobnarja Davida Cvelbarja od prvega trenutka dalje podaja na misijo popolne razelektritve v njih ždečih demonov. Povišan srčni utrip stopnjujoče pripovedi o tem, kako se na sebi lasten način zoperstavljati skušnjavam tega sveta ter ostati sebi zvest se prevesi v popolno kontemplacijo skladbe La Droga E Il Buio. Moveknovledgement zvenijo trdno in ritmično eksplozivno, polni čustev ter brezkompromisne udarne sle po popolni skupinski ekstazi ter zlitju odrskega dogajanja s publiko. Izteleseni ter na svojevrstno nevrotičen, a okusen način premaknejo pregovorno statično slovensko publiko k vse pogostejšemu prikimavanju, vraga – celo plesu, da vas po plejadi prepričljivo užitno novega zazibljejo v stanje bolj udobne in prekleto poznane preteklosti.
Chemicals spomni na Nebukadnezarjev diktat temačne črnine. N’Tokov vokal je kot dodaten inštrument, salve besed pa na čeprav pogosto nerazumljen način polnijo ušesne kanale ter dajo piko na i zibajoči ritmiki mastnega basa, bobnov ter efektov polne atmosfere klaviatur, z mikrofonom oboroženi karizmatični frontman pa vživeto ter obsedeno polzi v stanje popolne koncertne ekstaze. Glasba je gibalo, na jekleno navezo mastne ritmike ter na zidake izjemno zapolnjenega zvoka pa so poleg glasbenikov integrirani vsi, ki so prišli na koncert z odprtimi ušesi ter dušami. Prav satansko apokaliptična skladba 666 polni oboke dvorane s funky dubovskim tripom na sedemdeseta, a z res eruptivnimi sekvencami katarzično vročih kitarskih distorzij. Kot rahlo čudaški intermezzo se v repertoar prikrade sijajna izvedba skladbe Kidz R Fresh, ki med računalniškim preskokom podobnimi piski vpleta vinjetne podobe kitarskih riffov, ki so nastavljeni tam tako, da vas preslepijo ter po kitičnem ritualnem uvajanju popeljejo v skandiranje refrena “Kidz R Fresh!”, prav strupeno dobro pa zasiti skladba Switch It Up, ki jo prav domiselno dopolni po novem dišeč 36 Lakes. Kot bi se dejansko znašli v območju somraka ter med štopanjem letečih krožnikov naleteli na manično depresivnega serijskega morilca, ki vas zapelje na zadetniški kolovoz temnega gozda, vas utopi v vsakem od šestintridesetih psihedeličnih jezer ter vam v usta nabaše polno mero halucinogenih gob, posutih s koktejlom vseh mogočnih prepovedanih substanc. Kar nikakor niste pričakovali na tem koncertu, je res temeljito premešan spekter skladb, ki v povsem premešanem vrstnem redu penetrirajo prek membrane vaših bobničev ter vam zazibljejo možgane v stanje popolne resonance z mističnimi platoji Moveknowledgement univerzuma, del sprehoda po labirintih dojemanja pa je tokrat res izrazito nezemeljski. Kot bi obtičali v sferi vesoljnega vam cerebralne vode čisti sugestivni komad U.F.Oh., nato pa vnovič odmev polpretekle zgodovine ter davno preminulega despota Babilona.
Nebukadnezar je mogočen ter prav zasvojljivo hipnotičen, za imenom, ki v babilonskem pravopisu v akadščini Nabûkuduriusur pomeni “Nebo obvaruj krono” oziroma “meje” ali “dediče” in je Nebov ljubljenec, pa se vnovič prikrade plejada mavričnih čustev, ki vrejo iz samega popka stvarstva. Moveknowledgement prestavijo nato dogajanje v povsem nepričakovano prestavo. Na oder stopi Sandra Tomović, nekdanja članica alianse prodornih in svežih glasbenih veleumov, ki je bila del kolektiva vse do leta 2006. Kaj lahko simpatično pevko z angelskim glasom predstavi bolje kot naslovna skladba njihovega prvenca – melodično sladka pesem Sun Sun. Povsem dubovsko igrivi splet popovske melodike preplavi dvorano z radioaktivnim sevanjem popolne pozitive. Sandra zveni kot bi bila sposojena od Morcheebe, kar pa je še toliko lepše, pa je to, da v svojem nastopu ne stremi k pozam sebe prepolnih div, temveč na res lep in iskren način izraža lepoto skromnosti. Reggae rapanje N’Toka se tu na moško surovi način lepo doda na skladovnico čustev, iz katerih se v nebo vzpne Monolyth. Puščavski veter ne bi mogel lepše ponesti bisernega glasu častne gostje bolj naravno po prostranstvih urbane džungle globalizacije, katere silhuete izpove neprekosljivi N’Toko. Doživetje ne bi bilo popolno, če ga ne bi konstantno gradila vsa šesterica na odru, publika pa je lahko le požirala zajetne požirke znoja ter s feromoni nasičenega zraka.
Stoječe ovacije nagradijo res izjemno odrsko zlitje sedanjosti in preteklosti, ki je nikoli ne bo več, po Zorru iz Nabukadnezarja pa je čas za rock’n’roll skladbe Hands ter sčiščene forme Moveknovledgement sedanjosti. Ta je bližje definiciji čistokrvne punk-dubovske zasedbe, ki je poslana na ta svet zato, da nauči plesa ter gibanja tudi tiste nepoboljšljivo toge in trde. Rage Against The Machine bi jim zavidali udarno kanonado skladbe Stop / Continue, po kateri je naslovna skladba, spletena iz vseh naslovov ter delov besedil zadnje plošče, pesem Pump Down!!! smiselno zaokrožila regularni del koncerta v popolno izkušnjo. Gromki apalvz ne da upanja na prezgodnjo udajo, vztrajna publika pa izsili kar dva podaljška izjemnega koncertnega doživetja. Po Average Bearu, prvem singlu zadnje plošče, je čas za ponovitve skladb v nekoliko bolj robati ter prvinsko grmeči obliki. Čast ponovitev doleti tokrat skladbi Electric Manland, s katero si začetek in konec podata roko, po še bolj surovi različici skladbe La Droga E Il Buio od izvirne pa se vidno zadovoljni ter utrujeni kvintet vitezov popolne glasbene estetike zahvalijo za izjemno sinergičen koncert ter zapustijo oder.
Zavese so tokrat morebiti res padle, a v vsakem primeru ni mogoče videnemu in slišanemu očitati niti eno samo hibo. Moveknowledgement so uspešno splavili svojo četrto ploščo ter jo izstrelili v medgalaktično polje širnega vsemirja kot popolni dokaz, da so kos vsej sedanji vsesvetni konkurenci. Koncert, ki je bil v marsičem celo boljši od marsikaterega seksualnega izkustva, se zlahka šteje za eno boljših izkušenj letošnjega leta ter kar nekaj let nazaj, v mislih in srcih zadovoljene množice pa lahko le odzvanja dejstvo, da so Moveknowledgement še kako zmožni servirati izvrstnost ter prefinjeno perfekcijo. Upajmo, da bomo tovrstnih daritev, vsaj kar se njih tiče, deležni še na mnoga prihodnja leta.
Setlista
1. Electric Manland 2. La Droga E Il Buio 3. Chemicals 4. 666 5. Kidz R Fresh 6. Switch It Up 7. 36 Lakes 8. U.F.Oh 9. Listen To Nebukadnezar 10. Sun Sun 11. Monolyth 12. I Am Zorr 13. Hands 14. Stop / Continue 15. Pump Down!!! —- ENCORE: 16. Average Bear 17. Electric Manland 18. La Droga E Il Buio
Galerija slik
