Fotografije: Jerneja Jerak
Kraj: Ljubljana / Orto bar / Slovenija
Datum koncerta: 18.10.2012
Število obiskovalcev: 40
Cena karte: 5 €
Dihurčki so ljudje akcije in kot eni redkih na slovenskih tleh si drznejo propagirati tudi domače nadpovprečne težkometalne šrapnele, ki na vsake toliko dejansko ustvarijo kaj dobrega in zelo užitnega. Promociji ekstremnejših odtenkov črnine ter death metalske epike in lirike je namenjena tudi sedaj že domala popolnoma ponarodela Kadilnica Of Death, ki po zaslugi Dirty Skunksov skrbi za opismenjevanje slovenske raje o metalskih novotarijah, s promocijskimi cenami pa je poskrbljeno tudi za dostopnejše opijanje s pivom v roki ter za športne dejavnosti, kot so biljard, namizni nogomet in enkrat mesečno celo koncertno razgibavanje vratnih vretenc v Ortu.
Na oktobrski death kadilnici of death so svoj prvenec From The Depths predstavili jeseniški ekstremni metalski briljanti Within Destruction, ki smo jim bili v Ljubljani priča tudi na drugem vseslovenskem brutalnem beach partyju, ko so svojo vizijo poletnega rajanja julija na odru Gala Hale predstavili Suicide Silence, Jeseničani pa so skrbeli za uvodne minute ogrevanja. Resnici na ljubo so mi takrat ostali v spominu s sicer solidno godbo, bolj kot s tem pa so se uspeli v možgane zariti z bizarnim krvavim makeupom in bedno brezjajčno odrsko komunikacijo. Temu je lahko botrovala neizkušenost, bi rekli neuki, a kaj, ko je gorenjski kvintet hripavih in bučnih slavčkov na sceni že dobri dve leti (mesec gor ali dol), v tem času pa se lahko pohvalijo že s prvencem in podpisom pogodbe z avstrijsko metalsko založbo Noisehead Records ter kar številnimi nastopi. Izgovorov za povprečnost torej ne bi smelo biti, zato sem prišel novi nivo kvalitete preveriti tudi sam v Orto.
Četrtki so postali oktobra zaznamovani in žigosani z vonjem po zimi, hlad pa je nemudoma postregel z odgovorom koliko duš bo eni izmed uprizoritev krvavega krsta pri Savici v ortu dejansko participiralo. Krepko podhranjen koncertni abdomen klubskega pododrja v Ortu je bil v znamenju standardnih obrazov, v prvo vrsto pa so se še pred poznim startom koncerta postavili prijatelji, punce in ljubimci zasedbe iz domačih gorenjskih logov. Ostali so (ali pa smo) se postavili varno ob kraj ter čakali razodetje dogajanja pod praporom zasedbe, ki obljublja popolno uničenje. To je prišlo hitro in pričakovano, ko so na oder preliti s hektolitri prašičje krvi, ki so jo narabutali na domačih kolinah (lahko pa je bila le večja količina rdeče tempere) oder zasedli z visoko oprtano kitaro opasani kitarist Ervin Bešič in njegov kratkolasi kolega Matjaž Muhič, z novo krajšo pravniško pričesko se je z basom oprtal tudi Tilen Šimon, za bobne sedel Luka Vezzosi, Rok Rupnik pa je v poslednjem poskusu memoriranja celotne setliste pograbil mikrofon in molče študiral kako izpeljati udaren štart. Ta ni bil nič kaj udaren, saj je tonski mojster prezgodaj sprožil zvoke intra, mladci pa nanj še niso bili pripravljeni, zato so prezgodnji ejakulat hrupa zaustavili ter se raje posvetili še malce ogrevanju in mentalnim pripravam kar na odru. Po nekajminutni bizarni zmedi se dolgolasi vokalist le ojunači in iz zvočnika zaveje klasični deathcoreovski cinemastični intro skladbe Price Of Heresy, ki mu sledi solidni udarni val domače potemnjene ekstremne muzikaličnosti. Within Destruction so zasedba, ki je svoje navdušenje z deathcoreom mešala z death metalskim izročilom Canibal Corpsov, med špranjami doma tlakovanega podesta pa se najde tudi nemalo nordijske črnine, zaradi česar je prvi odmerek sicer solidno začinjene skladbe Price Of Heresy dejansko strupeno okusen – če ne bi bili deležni odrske statike per excellance. Oba kitarista sta v odrskem krču zasedla levo in desno stran odra kot bi bila analno obdelana s kolom ali pa bi ju upravljal zaradi pozne ure pospani lutkar na hudih sedativih. Rdečelasi basist se je izgubljal med koordinatami prostora in časa pred sicer suhljatim, a s precizno ritmično kirurškostjo preveč zasičenim nesamozavestnim bobnarjem, prvo grlo zasedbe pa je navdih za odrsko poziranje iskalo med prenizkim stropom Orta ter membranami strateško postavljenega monitorja, da pa se ne bi zmedel zaradi predirnih pogledov ljubljanskih skeptikov pa je prek oči raje spustil gosto kopreno svojega skalpa in mižal. Within Destruction so kvalitativno dvignili nivo zvoka slovenske metalske garaže, vizualije pa so mladcem očitno sekundarnega pomena. Shizofrena medsvetna razcepljenost dobrega zvoka in bedne odrske poze je bila podkrepljena s precej mlačnim aplavzom publike, v prvih bojnih linijah pa so svoj nesamozavestni orgazem hlinili le najtesnejši prijatelji in povabljenci zasedbe.
Po uvodnem šprintu v sfere hrupa zaorje slidno našpičeni Demise, ki ga vidno živčni Rok napove kratko in nevrotično. Repriza odrske predstave je kradla atome pozornosti, isto kopito za vse odrske trenutke ter napenjanje prepone pa je postregla tudi s klici k moshanju na komade, ki jih je marsikateri par ušes slišal prvič, tako obupani klici k z aktivnejšim gibanjem popestreni kanonadi trušča niso bili uslišani. From The Depths je dejansko eden bolje brušenih death coreovskih izdelkov domače coreovske obrti, poleg solidnih kitarskih standardov in pričakovane ritmične metrike pa dajejo komadom nadstandardni lesk dejansko vokali sicer nadarjenega in z dobrim parom glasilk obdarjenega Roka, ki pa bi moral pred koncertiranjem očitno le na krajši tečaj dramske igre, dviga samozavesti ali pa bi moral oko vreči na par DVD-jev svojih idolov, pri katerih so bili očitno poleg Chrisa Barnesa in njegovih kanibalističnih trupelc tudi Whitechapel in kakšni demiurgi gothenburške briljance, ki slišijo na ime At The Gates. Po baladno upočasnjeni skandinavski pravljici skladbe While She Was Dying se fantje predstavijo v najboljši luči s skladbo Cardyomypathy, splet intenzivne težkokategorne ritmike, pospešenih tenkozvočnih enostrunskih pospešenih kitarskih kvazisolističnih onanij pa popolnoma hermetično zapakirajo še impresivni grleni vokali, ki jih človek Roku nikakor ne bi mogel apriorno pripisati, kljub šolski uri ekstremnega cora pa je ostal energetski nivo tokratne Kadilnice prekleto nizek. Presežnikom se ni mogel pridružiti niti kralj peklenskih planjav King Of Serpents, pri Dead Dildo Drome slišani medklic »Hail Satan« pa je izpadel nekako popolnoma odvečen in podoben klicu na pomoč. In ta je odzvanjal po trhlenih kloakah cerebralnih vodov dejansko cel večer, čas pa se je vlekel kot bi komu z razbeljenimi kleščami počasi vlekli možgane iz anusa ven. Po enourni kalvariji je tako med drugim nastopil čas za finalno desakralizacijo s skladbo Desacration (zlomka pa te okrajšave na odrskih plonk listkih …) in publika je razgreta na temperaturo postanega piva krenila novim iz(l)ivom naproti.
Človeku se mladci iz zastrupljenega jeseniškega konca dejansko zasmilijo, saj sami v stvar prekleto verjamejo, nesveti evangelij pa v zgolj slišani obliki niti ni tako brezzob in beden kot mu čare ukrade precej statična odrska burleska. Glasbo se po novem posluša tudi z očmi, če pa so to poglavje Within Destruction namerno preskočili, bi jih morali dobri samaritsani opomniti, da je to le njim v škodo. Če še domači kritični dolgolasi ljubitelji ekstremov večer statično prezehajo se človek ustraši kakšen bo glas, ki ga bodo o sebi po Evropi v kratkem s peklenskim vetrom turnej upam da zanesli mladi Gorenjci? Vsekakor kvaliteta glasbe ni vprašljiva, poleg slušne estetike pa bo potrebno storiti kaj konkretnejšega še na odrski prezenci, saj bodo le takrat besede dobile oporo kosti, mišic in kancerogenih tkiv strupenega sladostrastja udarnega, prepričljivega in predvsem gledljivega death metal šova. In po tem bo beseda o destrukciji takšna, da ji bo lahko vsakdo verjel, Within Destruction pa bodo popolnoma dorasli svojemu imenu!
Setlista
1. Price of Heresy
2. Demise
3. While She Was Dying
4. Cardiomypathy (Bloodbath)
5. This Misery
6. Bondage
7. Danse Macabre
8. As I Drown
9. King Of Serpents
10. God Of The Soulless
11. Desecration
Galerija slik
