Neznanci v noči? Ne! Iced Earth in Saxon v Cvetličarni! (2009)

0 4

Avtor: Rok Klemše

Kraj: VPK Mediapark, Ljubljana
Datum koncerta: 19.02.2009
Število obiskovalcev: 900
Cena karte: 30€

Metal v zadnjih nekaj letih, bolj kot katerikoli drugi žanr glasbe, doživlja pravi preporod, verjetno celo svojo drugo zlato dobo po osemdesetih. Recesije v metalu ni, novi albumi tako starost metala kot mlajših skupin kar dežujejo, bolj ali manj uspešni reunioni starih legend se kar vrstijo, odmevne turneje pa si sledijo druga za drugo. V prvi tretjini letošnjega leta nas je tako, heavy metala lačne, razveselila turneja The Metal Crusade na kateri si mesto headlinerja delita dve veliki zasedbi – ameriški težkokategorniki power/thrash metala Iced Earth in velikani heavy metala Saxon.

Čeprav je turneja co-headlinerska, tako Saxon kot Iced Earth oder namreč zasedejo za uro in četrt, slednji na celotni turneji prevzemajo vlogo prvonastopajočega. Bend s sedežm v Indiani ima za seboj sila pestro zgodovino. Zasedbo je leta 1984 pod imenom Purgatory ustanovil šef in idejni vodja zasedbe, ter danes še edini preostali član zasedbe, kitarist Jon Schaffer. Že od prve izdane plošče, Iced Earth leta 1990, je postava skupine stalno rotirajoča, poleg nekdanjega kitarista Randalla Shawverja pa je najdlje v skupine zdržal karizmatični vokalist Matt Barlow s katerim je skupine preživela svojo zlato dobo devetdesetih z izrednimi izdajami vse od Burnt Offerings naprej. Leta 2003 je Barlow zasedbo zapustil in se po ameriško patriotsko po 11. septembru zaposlil kot policist. Matta je za kratek čas zamenjal fantastični Tim “Ripper” Owens, ki je odpel spregledana in po krivici kritizirana albuma The Glorious Burden ter Framing Armageddon, konec leta 2007 pa se je v Iced Earth zmagoslavno vrnil Barlow. Kljub kritikam, da na zadnji, sicer resda hudo povprečni plošči The Crucible of Man, Matt ni odpel svoje najboljše predstave, je skupaj z bendom te kritike razbilinil že na lanskem Metalcampu. Tokrat pa le še utrdil dejstvo, da se Iced Earth vračajo močnejši in boljši kot po dolgem obdobju sivine. Iced Earth so pred neverjetno živo in polno dvorano Mediaparka stopili že ob pol osmih ko so ob ugasnjenih lučeh iz zvočnikov zabučale akustične linije in epsko zborovsko petje intra In Sacred Flames. Bend je z statično pozo in glavami obrnjenimi proti tlom vzpostavil pravo vzdušje za prehod v brutalno žaganje v Behold the Wicked Child. Ne ravno najsvetlejši trenutek novega albuma je v živo izpadel veliko bolje manjše tonske napake so hitro popravili in po nekaj verzih se je že odlično sličalo Barlowovo spektakularno vreščanje in trademark Schafferjevo ritem “osminka, dve šestnajstinki” žaganje. Ko se je na odru rodil Set Abominae je bend brezkompromisno odplul na Framing Armageddon in s Setian Massacre predstavil drug utrinek Schafferjeve epske ZF zgodbe, ki jo je začel že na kultni plošči Something Wicked This Way Comes. Matt je dokazal, da mu nikakršnih težav ne povzročajo niti super visoki Ripperjevi vokali. Pravzaprav je dokazal, da je brez kančka dvoma ta trenutek eden najboljših vokalistov v metal, saj premore vrhunski vokal, ki blesti tako v srednjih legah kot v neverjetnih višavah vokalnih linij klasike Dracula, nenazadnje pa je Barlow zmožen tudi brutalnih growl trenutkov. Edini trenutek ko je Barlowa za malenkost zvilo se je zgodil v rušilcu Ten Thousand Strong, a klub temu je Barlow eden redkih, ki je zmožnih doseči Ripperjevo višino. Iced Earth so bili ta večer zares razpoloženi, Barlowu so odlično tekli tudi nagovori med komadi, Brent Smedley je bo bobnih tolkel prav tako neusmiljeno kot na Alive in Athens, basist Freddie Vidales se je v bend vklopil fantastično in poleg razgibanih bas linij ponudi še odlično energično predstavo in dobre back vokale. Enega najlepših trenutkov na Iced Earth koncertu se vedno doživi z večno balado Watching Over Me zapeto skupaj s publiko, kar že samo po sebi prikliče mravljince, vse prehitro pa je prišel standardni zaključek z Iced Earth. Iced Earth so v letu 2009 znova živi, močni in energični, v živo pa prav tako ubijalski kot na legendarnem koncertu iz Aten. Manjša kritika leti na standardno setlisto, a v dobri uri smo pač dobili venček hitov, ki ne smejo manjkati. Čas pa je že za pravo headlinersko turnejo s setom podobnim tistemu, ki so ga Iced Earth žgali na Horror Show turneji.

Časa za počitek pa ni bilo prav dosti, saj so roadiji rutinirano v dobre četrt ure pripravili oder za staroste heavy metala, britanske bojevnike Saxon. Legendarna zasedba je bila ustanovljena že davnega leta 1977 in je takrat sodila med smetano NWOBHMja. V prvi polovici osemdesetih so postali svetovno velika zasedba s klasičnimi albumi kot so Wheels of Steel, Strong Arm of the Law, Denim and Leather, Power & the Glory ter Crusader, ter močno vplivali na zasedbe kot sta Metallica in Megadeth. V devetdesetih letih je za Saxon sledilo težje obdobje v katerem so kljub kvalitetnim izdajam padli v obskuro in komercialno pozabo. A vse dobro se vrača in Saxon vse od preloma tisočletja rastejo in rastejo, danes pa so po izdaji svojega 18. studijskega albuma, Into the Labyrinth, morda še močnejši in večji kot kadarkoli prej. Edina še preostala originalna člana, karizmatični vodja Biff Byford in kitarist Paul Quinn, ter ostala druščina Saksoncev so se že s prvim odigranim komadom, Batallions of Steel, odločili, da bodo to dokazali tudi na odru Mediaparka. Saxon ne delujejo kot da bi imeli za seboj trideset letno kariero temveč kot da bi pravkar igrali svojo prvo veliko turnejo. Rušilno in brezkompromisno so zarožljali s heavy rušilcem, 58 letni Biff pa je dokazal, da leta nanj nimajo prav nič vpliva, vokalno se je izkazal fantastično (kljub občasnim echo in delay efektom). Po začetnem pozdravu pa so nas gospodje popeljali po spirali samih velikih hitov – zarohnela je Heavy Metal Thunder, kres je prižgal Witchfinder General, odleteli pa smo s 747 (Strangers in the Night). Vse ob odlični podpori razgrete publike, ki je Biffu jedla iz rok. Po zlobni, demonski, brivski uverturi Demon Sweeney Todd nas je Biff podžgal z vprašanjem ali želimo slišati Dogs of War ali The Eagle Has Landed in po bučnem odzivu je bilo več kot očitno, da bo pristal orel. Do konca smo se usedli na vlakec smrti, ki nas je popeljal po odlični Valley of the Kings in nepozabnem trojčku Wheels of Steel, Power & the Glory in neverjetni Crusader s fenomenalnimi Quinnovimi linijami. Saxon nas niso pustili dolgo tavati v temi in v bisu vžgali najprej z Live to Rock do konca pa so nas utrudili še z večnima klasikama Princess of the Night ter himno Denim and Leather. Saxon so z Biffom na čelu, ki ima pri zavidljivi starosti še vedno odličen vokal in nepozabno odersko prezenco z nemalo čupanja in skakanja, zaključili fantastičen metalski petek.

Križarska vojna s Saxon in Iced Earth je popolnoma uspela in je le dokaz več, da je publika pri nas lačna in željna nekoliko večjih, odmevnejših metal turnej in nenazadnje žejna predvsem poštene doze odličnega heavy in power metala prve kakovosti! Iced Earth in Saxon so nam jo kljub “borim” trem uram ponudili v izdatnih količinah!

Fotografije: Mojca Perdih

Setlista

ICED EARTH:
01. In Sacred Flames
02. Behold The Wicked Child
03. Setian Massacre
04. Burning Times
05. Declaration Day
06. Vengeance Is Mine
07. Violate
08. Pure Evil
09. Watching Over Me
10. Ten Thousand Strong
11. Dracula
12. Melancholy (Holy Martyr)
13. My Own Saviour
—dodatek—
14. Iced Earth

SAXON:
1. Battalions of Steel
2. Heavy Metal Thunder
3. Witchfinder General
4. 747 (Strangers In The Night)
5. Demon Sweeney Todd
6. The Eagle Has Landed
7. The Letter
8. Valley Of The Kings
9. Wheels Of Steel
10. Power & The Glory
11. Crusader
—dodatek—
12. Live To Rock
13. Princess Of The Night
14. Denim And Leather

Galerija slik

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki