Avtor: Urban Bolta
Kraj: Schleyer-Halle / Stuttgart / Nemčija
Datum koncerta: 14.10.2013
Število obiskovalcev: 12 000
Cena karte: 61€ – 91€
Veliko je ameriških skupin bluesovskega in klasičnorockovskega izvora, ki evropske poslušalce že leta, celo desetletja prikrajšujejo za svoje koncerte. Med nami jih tako ni veliko junakov, ki so imeli kdaj priložnost koncertnega srečanja s skupinami kot so Grand Funk Railroad, Chicago, Mountain, Heart, Kansas… v to ligo pa seveda spadajo tudi Fleetwood Mac. Čeprav so se slednji na Staro celino v novem tisočletju to jesen vrnili »že« četrtič, pa so njihove evropske turneje ali časovno izredno omejene, ali pa potekajo daleč stran od dosega slovenskih oboževalcev – na Otoku, v Skandinaviji in po državah Beneluksa ter osrednji in severni Nemčiji. Verjetno je dovolj zgovoren podatek, da se s Fleetwood Maci do sedaj nikoli niso srečali niti najstarejši in najizkušenejši člani slovenske devetčlanske odpravice v Stuttgart, ki je bil nam najbližja postojanka njihove aktualne svetovne turneje.
Na turnejo so se Fleetwood Mac odpravili po izdaji EP-ja »Extended Play« (2013), njihove prve studijske stvaritve po debelem desetletju. Zadnjih nekaj let je bend popolnoma miroval, tako so se lansko leto v ameriških medijih pojavila celo ugibanja, če bodo sploh še kdaj nastopali skupaj. Zdaj pa ne samo da nastopajo, ampak celo snemajo nov studijski album, tako jim je evropska turneja hkrati dela tudi kot sprostitveni moment od dolgih studijskih ur.
Ob prihodu pred Schleyer-Hallo na obrobju Stuttgarta sem se spomnil, da sem v dotični dvorani pred dvemi leti spremljal že nastop Iron Maidnov. Ogromno prizorišče pa lahko pomeni samo eno. Da Fleetwood Mac kljub vsem pretečenim letom od njihovega komercialnega zenita še vedno uživajo status pravih rockerskih velikanov, četudi je njihova pojavitev na radijskih postajah danes prej izjema kot pravilo. Med obiskovalci so prevladovali predstavniki starejše generacije, ki so že v obdobju pred koncertom dobesedno planili po vstopnicah, tako je bil dogodek že več tednov vnaprej razprodan.
Koncert se je spričo pregovorne nemške natančnosti začel že nekaj minut po napovedani uri. Druženje je otvorila skladba Second Hand News, dvorana je popolnoma onemela in tako pripravila intimni sprejem za osmerico glasbenikov na odru. Poleg klasičnih članov Stevie Nicks (vokal), Lindseya Buckinghama (kitara, vokal), Micka Fleetwooda (bobni) ter Johna McViea (bas kitara) so koncertno postavo dopolnjevali še Brett Tuggle (klaviature, kitara, back vokal), Neale Heywood (kitara, back vokal) ter back vokalistki Sharon Celani in Lori Nicks. Prav pester zvočni konglomerat, ki je dobro zapolnjeval zvočno sliko, je bil ob mestoma šepajočih predstavah klasične četverice ena izmed najsvetlejših točk Fleetwood Mac nastopa. Po uvodni skladbi si je Mick Fleetwood snel klobuk in razkril svoje sivo lasišče. Zdaj gre očitno zares!
Fleetwood Mac so večino repertoarja sestavili iz svojega klasičnega obdobja druge polovice sedemdesetih, med katerega so umestili nekaj skladb novejšega emša, hkrati pa so ves čas pazili na razpoloženjsko ravnovesje, ki so ga negovali s kombinacijo hitov kot sta Dreams in Rhiannon ter vmesnih akustičnih postojank. Kljub temu, da bend izhaja iz bluesa, so se v drugi polovici sedemdesetih izpopolnili s kombinacijo ženskega in moškega vokala ter hipermelodičnih back vokalov, ki so tudi v živo delovali čvrsto in nalezljivo. Po izvedbi skladbe Big Love sta na odru ostala samo osrednji Fleetwood Mac figuri: Stevie Nicks in Lindsey Buckingham. Čas je bil za akustiko! Medtem ko Lindsey ni varčeval na energiji in je ves čas deloval prisebno in zanesljivo, je zdaj že 65-letna babica Stevie vse pogosteje publiko z nagovori vračala desetletja nazaj ter tako pozornost iz svoje oslabele forme zvito preusmerjala na nostalgično obujanje pretečenih spominov. Vrhunec sicer simpatičnega natolcevanja je prišel z napovedjo skladbe Without You, pri kateri je Stevie v ducat minut dolgi zgodbi obelodanila vsako najmanjšo podrobnost zgodovine te 40 let stare pesmi, ki pa je uradno izšla šele letos.
Koncert je bil tudi pravi produkcijski zalogaj, saj so ozadje krasili ogromni zasloni in druženje z legendami rocka oplemenitili tudi z vizualno komponento. Ravno vsestranski glasbeni in vizualni spektakel je v mišjo luknjo na levi strani odra skril basista Johna McViea, ki je bil vse do poimenske predstavitve članov popolnoma neopazen. Karakterno skromen je bil tudi pristop kitarista Buckinghama, ki pa se je izkazal za najmočnejši gradnik od zoba časa že načetega benda, najsi je šlo za akustični dotik skladbe Never Going Back Again ali poskočnejšo izvedbo Eyes of the World, pri kateri je nastopil tudi v vlogi glavnega vokalista. Šele v zadnjem delu koncerta je s krajšo solo točko na svoj račun prišel tega večera dobro razpoloženi bobnar Mick Fleetwood, ki je osnovni bobnarski set obogatil s celo plejado dodatkov, med katerimi ni manjkal niti gong. Tisti obiskovalci z bolj sokoljim pogledom so uspeli razvozlati formulo njegovega natančnega bobnanja – za hrbtom je namreč skrival svojega pomočnika, ki mu je ves čas pomagal in mu občasno reševal celo kožo. Starost gor ali dol, si obiskovalec, ki je za karto odštel celo goro denarja, res zasluži tako podcenjujoč odnos?
Sam zaključek s kar dvema povratkoma na oder je del kot vrhunec časovnega premika nazaj v čas, ko je radijske valove še vedno obvladovala glasba prvinskega izročila! Hit skladbe Go Your Own Way, Don’t Stop in Silver Springs so kljub miroljubni naravi delovale kot dinamit in iz sedežev parterja direktno pod oder izstrelile nepregledno množico dobro razpoloženih poslušalcev. Vez med bendom in publiko, ki jo je predvsem Stevie Nicks gradila vse od začetka, je bila dokončno sklenjena, pa čeprav tudi na račun malce patetičnega vložka, ko sta pred zadnjim povratkom na oder nekdanja partnerja Stevie in Lindsey na oder prišla z roko v roki.
Kljub skrhani formi nekaterih ključnih članov ostajajo Fleetwood Mac tudi na jesen svojega obstoja še vedno vredni ogleda, sploh če se pred tem z njimi niste še nikoli srečali. Bogata zvočna in vizualna kulisa sta služili kot dodatna komponenta na prvi posluh preprostega Fleetwood Mac izročila, zato prijetno vzdušje na poltretjo uro dolgem potovanju po zakladnici enega najuspešnejših ameriških rock bendov vsekakor ni izostalo.
Setlista
1. Second Hand News
2. The Chain
3. Dreams
4. Sad Angel
5. Rhiannon
6. Not That Funny
7. Tusk
8. Sisters of the Moon
9. Sara
10. Big Love
11. Landslide
12. Never Going Back Again
13. Without You
14. Gypsy
15. Eyes of the World
16. Gold Dust Woman
17. I’m So Afraid
18. Stand Back (Stevie Nicks song)
19. Go Your Own Way
———
20. World Turning
21. Don’t Stop
——–
22. Silver Springs
23. Say Goodbye
Galerija slik
