Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Popi's Pub / Slovenija
Datum koncerta: 25.05.2012
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 0,00 €
Kitarist Slavko in basist Marjan Lebar sta glasbenika, ki sta na slovenski rock sceni dobro poznani imeni. Njuni karieri sta se vili skozi udejstvovanja v skupinah Pirat, Izvir, Predmestje, 12 Nasprotje, v začetku devetdesetih pa sta skušala pripeljati melodični rock, bliže Slovenski publiki z imenitno skupino Spin, ki je posnela dve kaseti, žal pa ni uspela nikdar izdati pravega studijskega albuma (upajmo, da prejmemo v bližnji prihodnosti vsaj vrsto retrospektivne kompilacijske zgoščenke zasedbe Spin). Slavko Lebar je bil del članstva Pepel in kri, oba brata pa sta zaznamovala zvok mnogih drugih slovenskih, pa tudi tujih glasbenih projektov.
Morning Fire je njuna nova zasedba, ki sta jo v družbi bobnarja Mira Hodže (Rock N’ Band), vokalista Janija Krmaca (Vabe) in ritem kitarista Dušana Korbarja, zagnala v letu 2008 sprva poimenovano, kot Regulus. V času do leta 2012 se je nabralo ogromno avtorskega materiala, gotovo najmanj za en studijski album, če ne kar dva. Single Specchio so Morning Fire predstavili slovenski javnosti decembra 2011. Da so glasbeniki zaedbe Morning Fire zelo cenjeni, je dokazala gruča obiskovalcev tega večera, ki je nanizala v prostoru, tudi nekaj prepoznavnih glasbenih imen na slovenskem prizorišču. Med njimi je bilo mogoče opaziti Lebarjeva bivšega Pirat kompanjona Francija Kica in velečastitega kitarskega maga Marka Lemerja (M.A.S.H., YUNK, Lunapark, Tinkara Kovač, Vili Resnik, Hennah,…).
https://www.youtube.com/watch?v=Wsd04ftxoTk
Lahko rečemo končno! Scena je bila v dolgih letih po razpustitvi Spin zelo pusta brez bratov Lebar. V Popi’s Pubu se je nabralo tega večera kakih 70 ljudi, ki je lokal konkretno napolnilo, nas pa je zanimalo zlasti kakšno glasbo nam dostavljajo Morning Fire. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Gre za nekakšno logično nadaljevanje s točke, kjer so obstali v devetdesetih Spin. Lebarja imata še vedno ogenji v prstih in znata pripeljati na plano skladbe odličnih aranžmajev in idejnih rešitev v vodilnih frazah. Melodični hard rock z odkloni k večji vsebnosti surove neposredne hard rockovske drže, kot tudi pop rockovski sofisticiranosti. Glasba Mornig Fire ima torej izreden potencial.
https://www.youtube.com/watch?v=vcpxiLqxmoU
V malem prostoru lokala so našli mojstri iskanja perfekcije ugodne zvočne rešitve in skupina ni zvenela preglasno, prav tako bobni niso prebijali zvočne slike, zgoščen avditoriij je »popivnal hrupnost«, ki rada deluje moteče, kadar je prostor majhen. Veliko težje je namreč ozvočevati mali klubski prostor, kot koncertno dvorano.
https://www.youtube.com/watch?v=GpGE2zjYiP8
Morning Fire so z levo roko odigrali svoj repertoar. Suvereno, sproščeno,… Glede na to, da so nastopili pravzaprav prvič javno, je bilo kar nekaj spogledovanj med člani zasedbe in medsebojne očesne komunikacije, da kakšna koncertna točka ne bi slučajno nenačrtovano »zaplavala« izven zakoličenih notnih črtovij. V izvedbenem oziru mojstri polno vžigajo! Gorostasi blondinec Jani Krmac, za katerega bi človek za hip pomislil glede na videz, da je skozi dimenzijska časovna vrata vstopil v Popi’s Pub sam presvetli »cape crusader« Rick Wakeman (Yes), le da je pozabil nadeti svoj bleščeči plašč, nedvomno ne skriva svojih talentov, A besedila v Italijanskem jeziku,nikakor niso uspela pripraviti publike do bučnejšega odzivanja in reakcij. Lahko bi se reklo, da je manjkalo nekaj. Sol v juhi. Pika na »i«. Tri skladbe v slovenskem jeziku so funkcionirale mnogo, mnogo bolje, četudi manj posrečenih aranžmajev, glede na preostanek koncertnega repertoarja. Poleg tega je treba poudariti, da tudi karakteristike barve vokala nekako ne razvijajo tiste potrebne doze melodičnosti in vokalne dinamike, ki jo glasba Morning Fire v osnovi zahteva. Je namreč strukturirana tako, da bi se mojstrsko znašla v njej eksplozivna vokala Žaka (Mary Rose) ali/in Sergeja Škofljanca (Requiem) medtem, ko blago zamolklo in mrko grleni vokal Krmaca, zadržuje ustrezen razvoj rockovske voltaže v polnem odmerku, kot ga zahteva siceršnja finomehanika melodično rockovskega pristopa. Morning Fire nosijo dinamit le da tega večera pač v Popi’s Pubu ni polno detoniral. Če fantje uživajo in so s tem kar počno zadovoljni, to načeloma zadošča. Velik glasbeni potencial pa ne bo nikdar docela izkoriščen. Z vsem iskrenim spoštovanjem do glasbenikov zasedbe.
https://www.youtube.com/watch?v=4TNTgJHTD7w
Kakorkoli. Zabave ni primanjkovalo tega petkovega večera, ko smo prišli vsi v prvi vrsti vsi po odklop. Zlasti pa si je mel roke lastnik lokala, saj se je tega večera prodalo pijače v izobilju. Upajmo, da nam dostavijo Morning Fire čim prej svoj studijski prvenec in da postanejo v prihodnje koncerta stalnica. Perfekcionizem kitarista Slavka Lebarja je namreč zgodba zase, kakršnih v Slovenskem glasbenm prostoru ni, ali pa jih je zelo težko najti. Ta glasbenik velja še danes za enega najbolj profiliranih kitaristov na Slovenskem. Njegove kitarske solaže so učna lekcija pravilne razmestitve not v polno poslušljivi atmosferični izkoristek, ki mu sledi filigransko perfekcionistični princip Slavka. Njegove kitarske fraze so sicer oddaljena, a mična refleksija, na idejne rešitve kitaristov Eddie Van Halen (to dokzuje tudi njegov novi “EVH Wolfgang” model kitare) Tom Sholtz, Phil Collen, Brian May…. Bratska naveza z odličnim basistom Marjanom Lebarjem je ujemanje ključa s ključavnico, ki ni še nikdar zatajila in tudi tokrat zagotovo ne bo.
Setlista
1. Fenderca
2. Re
3. Specchio
4. Chi Sono
5. Cose Che Non Esistono
6. Lahka izmena
7. Instrumental
8. Nel Nome
9. Dentro Me Per Te
10. Stella Nel Leone
11. La Fine
12. Recesija
13. Rosa
Galerija slik
