Paranoid Open Air 2009 – drugi dan (2009)

0 3

Avtor: Rok Klemše

Kraj: Ljubečna, Celje
Datum koncerta: 13.08.2009
Število obiskovalcev: 0

Ah, kako lepo se je zbuditi, če ti za zajtrk postrežejo s pivo po polovični ceni in te že ob desetih zjutraj, še v jutranji megli, ki bi bolj pristajala kakšnemu blacku, zbudijo First Strike. Ker me z nekakšno zmesjo hard rocka in modernejšim metalom ter siddhartovskim vokalom niso prepričali sem si šel umit zobe in očedit za nastop sevniških grinderjev Septic Scum. Ti so zamenjali odpadle Avstrijce Carignan in nedvomno je bila zamenjava več kot le odlična. Fantje so radostno zagrajndali v opoldne in kombinacija rušilnega blast beatanja, grindovsko našpičenih kitar ter povrh vsega še dva izredno dobro kruleča vokala je bila dovolj dober razlog, da se je pod odrom že zbralo nekaj več ljudi. O Septic Scum le še tole vprašanje s katerim jih nadlegujemo že vse od začetka: Kdaj bo plata!?

Čas je bil za kosilo in ob kozarčku penine (hmeljeve) se je prilegla pestra izbira a la carte gurmanske ponudbe načelu s specialiteto glavnega kuharja, zapečenim piščancem v kockah z začimbami po arabsko, hrustljavim kruhkom in izborom najboljše zelenjave. Em… oprostite mojim izpadom, brez heca pa, kebab je bil kljub rahlo višji ceni odličen in z njim si se mučil tudi dobre pol ure, ob njemu pa bi utihnil tudi Gordon Ramsay. Z užitkom je bil tako prebavljen med nastopom rečiških metalcev The Scourge, ki so z energičnim šusom odličnega death/thrash metala poskrbeli, da se po obedku nismo polenili temveč se razmigali v moshpitu in celo wall of deathu. Fantje si zadnje čase pridno nabirajo koncertno kilometrino, kar se pozna predvsem v odlični uigranosti, na trenutke morda zmoti le še statičnost članov benda. A vse je pozabljeno ko te z ene strani obstreli mimoidoča kitarska pasaža in fantastično prepletanje riffov obeh kitar, z druge pa fašeš dva dinamična vokala, ki si jih podajata kitarist Matjaž in basist Jernej. The Scourge so odigrali lep kos komadov s pravkar izdanega dema ter za odhod ponudili še Pantero.

Zasedba Keller, naravnost iz primorskih kleti na oder, je poskrbela za thrash masaker v pravem pomenu besede. “The German Style!” Nekaj v stilu Kreator in zgodnjih Exodus z velikim pridihom lastne agresije so Keller čisti thrasherski šus. Za to v prvi vrsti skrbi ritem sekcija z Vaskotom na basu, ki mu prsti šibajo po vratu kot tanki po Kursku, ter Vinko za bobni, ki so rušilni kot artilerija v Stalingradu. Tu sta še odpuljeni kitari, ki igrata dinamične in razgibane thrasherske riffe, ki režejo kot pravkar nabrušeni bajoneti. Rezultat je lahko le mosh, mosh in še malo mosha! Fantje so iz koncerta v koncert bolj uigrani in tudi tehnične težave jih ne zaustavijo ko Martin zabrunda katerega izmed komadov, ki postajajo slovenske thrash klasike. Keller Command!

Tasmanski vragi Psycroptic so bili prvo večje tuje ime petkovega popoldneva. Kot zanalašč se je, ravno ko so divji Avstralci stopili na oder, odprlo nebo in ker smo metalci iz cukra je pred odrom vztrajala le peščica največjih fenov. Psycroptic so na svoji zadnji plošči, (Ob)Servant dokazali, da se da odlično zmešati tehničnost in melodijo in fantje so pod komando energičnega vokalista Jasona suvereno odžgali dobre pol ure peklenskega tehničnega metala. Zlahka se oči ustavijo na še eni odlični bratski metal dvojici, kitaristu Joeju in bobnarju Daveu Haleyu, sploh slednji je dokazal zakaj je eno večjih bobnarskih imen, saj so se bobni dodobra namučili pod Davidovimi neusmiljenimi udarci, ki jih ni in ni zmanjkalo. Psycroptic so brez dvoma ena izmed bolj intenzivnih koncertnih izkušenj, ki izgleda tako nekako kot trenutek v risanki Looney Toones ko ubogi kojot (spet) faše z neuspelo nastavljeno pastjo hitremu dirkaču. KA-BOOM!!!

Vsak festival mora imeti tudi slabši trenutek in za tega so vsaj po večinskem mnenju poskrbeli Italijani (kdo pa drug…) Theatres Des Vampires. Kljub suverenosti benda, ki je bil živahen in dobro razpoložen, povprečen in klišejski gothic metal z vampirskimi temami ni navdušil prav veliko glav in verjetno si je večina (vsaj moške populacije) bend ogledala zaradi pevke Sonye Scarlet, ki je uspešno koketirala s publiko. Sonya in njena vampirska banda so se največ časa zadržali na aktualnem albumu Anima Noir in kvazi vampirskemu imidžu z ledrom in verigami se je jasno podalo tudi Sonyino polivanje s krvjo. Čeprav je gothic benda povprečen in dolgočasen je treba priznati, da Sonya obvlada oder. A me prav zanima koliko ljudi (potrebnih metalcev, hehe) bi se pod odrom zbralo, če bi na mestu Sonye stal vokalist enako povprečnega vokala in oblin Jona Olive…

Za šus konkretnejšega metala so poskrbeli death/grinderji Misery Index in nato še kralji (King of All Kings!) death metala, Hate Eternal. Američane je moč pogosto videti na evropskih odrih, saj pridno in vztrajno koncertirajo, a Hate Eternal vedno razočarajo z obupnim zvokom v živo. Res ne vem ali so fantje pač le studijski glasbeniki ali pa imajo popolnoma nesposobnega tonskega mojstra, čigar ušesa še niso od blizu videla palčke za čiščenje. V tem primeru bi mu jih lahko dodobra prečistil kar Rutan s katerim od ostrejših robov svoje kitare, hehe. No, tokrat je za odličen zvok poskrbel naš Yoldi in Hate Eternal so pokazali kaj se to pravi death metal! Rušilno blastbeatanje, demonične solaže in brutalen Rutanov vokal, ki ga pomoje med koncertom obsede sam Belcebub, saj takega growla ni mogoče spraviti iz človeških glasilk, so dokazali, da Hate Eternal tudi v živo niso za na odpad. Hail Erik Rutan, The Bringer of Storms!

Nato pa so se luči zatemnile in nestrpno smo čakali na eno najtežje pričakovanih zasedb Paranoid Open Air 2009 festivala. Z obiskom nas je namreč počastil nihče drug kot gospod Blaze Bayley, jasno nekdanja prva sirena Iron Maiden, ki je po odhodu iz Devic nadaljeval z uspešno solo kariero in pred kratkim izdal že četrto odlično ploščo, The Man Who Would Not Die. Točno na ta album nas je Blaze opozoril ko je na oder priletel s prvimi verzi naslovnega komada te plošče. In jebemti kakšen šov je uprizoril Blaze! Vokalno blesti bolj kot kdajkoli prej, saj je prav vse komade odpel še boljše in predvsem bolj doživeto kot na albumih, očitno pa je bilo, da je bil Blaze bolj čudne volje in več kot očitna jeza je pripomogla k še bolj neusmiljeni, brezkompromisni in energični predstavi. S pomlajeno zasedbo, ki je fantastično uigrana in kitarista s sedemstrunskimi kitarami ravno prav globoka za Blazev fenomenalen basbariton, nas je Bayley na hitro popeljal na vse štiri albume in se jasno najdlje ustavil na aktualnem. S čimer ni prav nič narobe, saj je le-ta eden boljših Blazeve solo kariere kar so komadi kot so Smile Back at Death, Samurai in še posebno Robot s spektakularnim refrenom “I am, I hear, I see, I feel, I think therefore I am!” več kot dobro dokazali. Jasno ni šlo brez klasik kot so Leap of Faith, Ten Seconds in Tenth Dimension, rahlo pa je Blaze le razočaral, saj nam himen kot je Stare at the Sun ni namenil, v svojo Maiden ero pa nas je žal popeljal le z Man On the Edge.Vsekakor se ne bi branil še kakšnega komada več saj je slaba ura minila še kako prehitro in Blaze je tako ognjeno kot je na oder priletel z njega tudi izginil. Kljub temu pa so Blaze Bayley po četrkovem headlinerskem nastopu Candlemass upravičili headlinersko ime in več kot dostojno “zaključili” petkov večer.

Ker smo metalci nočne ptice spanje seveda ni bilo opcija in za lahko noč so poskrbeli še domači black metalci Naberius. Fantje so še enkrat znova dokazali, da so rojeni za odre in da je black metal kranjsko ljubljanski navezi pisan na kožo. Odlična uigranost benda in epske black metal himne s fantastičnega prvenca Rebirth of the Blackened Cult, predvsem fenomenalni Legacy of Winter, so bili lepa popotnica za naslednji dan festivala.

Fotografije:
Miha Mally (Blaze Bayley, Naberius)
Rok Klemše (The Scourge, Keller, Psycroptic, Theatres Des Vampires, Hate Eternal, Blaze Bayley)

Setlista

10:00-10:40 FIRST STRIKE*
10:55-11:35 BAREHANDED
11:50-12:30 SEPTIC SCUM
12:45-13:25 THE SCOURGE
13:40-14:20 BLOODFEAST
14:35-15:15 HOTTY MKKNOTTY
15:30-16:10 KELLER
16:25-17:05 PSYCROPTIC
17:25-18:10 BENEATH THE MASSACRE
18:30-19:15 THEATRES DES VAMPIRES
19:40-20:40 MISERY INDEX
21:10-22:20 HATE ETERNAL
22:50-00:00 BLAZE BAYLEY
00:20-01:00 NABERIUS

Galerija slik

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki