Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Peščenik (Polževo nad Višnjo Goro) / Gostilna Jelenov rog / Slovenija
Datum koncerta: 27.06.2014
Število obiskovalcev: 60
Cena karte: 0,00€ (prost vstop)
Polževo! Znamenito planoto nad Višnjo Goro z legendo o zlatem polžu in naseljem Peščenik, so obiskali v zadnjem vikendu letošnjega junija posebni gostje. Glasbena zasedba Šinobusi iz srbskega Novega Sada. Bend je odigral dan pred tem že en slovenski koncert. V sklopu letošnje izdaje festivala Lent v Mariboru! Glede na to, da so ob tej priložnosti Šinobusi prekobalili preko 500km na sever (od Novega Sada), je bila misel združiti koncert na Lentu še s kakšnim v njegovi bližini povem na mestu. Tako jim je svoje duri odprli Gostilna Jelenov Rog. Idila časovno oddaljena kakih 20 minut vožnje iz slovenske prestolnice. Po vsem na samem, obdana s prelepimi razgledi in naravo. Bil je dan muhastega junijskega vremena, ki je v celoti vzdržal v stabilno suhem vremenu. Na srečo. Koncert je bil namreč na prostem.
Šinobusev ni treba več predstavljati na dolgo in široko. Bend, ki praznuje letos 10. obletnico obstoja je v zadnje pol leta postal predmet vsakodnevnih glasbenih debat. Vsaj posameznih članov RockLine ekipe. Zlasti po izdaji aktulnega studijskega albuma »Nebo od skaja« (2013) za založbo Dallas Records, ki je tako izmed doslej izdanih studijskih albumov skupine naposled kot prvi našel pot do našega uredništva. Šinobusi nas niso prepričali zgolj z izvrstnim novim albumom. Glasbenega ljubitelja namreč navdušijo predvsem njihovi izredni koncerti, ki slovijo po izjemni uigranosti in srčnosti interpretacije repertoarja. Šinobvisi se lotevajo vsega s strastjo in perfekcionizmom. So veliki ljubitelji zvočne in aranžerske glasbene estetike. Gre za ekipo, ki je za dosego tako prepričljivega statusa prevalila mnogo koncertnih nastopov in ki pravzaprav ne na odru, ne v studio, ne pozna neznank.
Gostišče se je odreklo delu dvorišča, ki je tako postal improvizirani oder na katerem so fantje razstavili svojo logistiko. In publika? Ob našem četrtem obisku koncerta skupine znova povsem drugačna, kar je zelo dobro. Kakih 50 obiskovalcev, po večini dobrovoljnih dolenjskih duš, je še pred koncertom kazalo znake vedrega razpoloženja. Tudi zavoljo bližnjega spogledovanja s kapljico rujnega.
Šinobusi v postavi Milan Korać (vokal, kitara) Nenad Patković (kitara, vokal, spremljevalni vokal)
Stefan Stefanović (orglice) Predrag Dmitrović (bas kitara) in Đorđe Bubnjević (bobni) so, kot že veleva njihov običaj, sestavili repertoar v dveh delih. V prvem je igral starejše skladbe, iz »pre-Nebo od skaja ere«. Tudi to pot je bend osupnil z izjemno homogenostjo in kontrolo nad slehernim trenutkom koncertnega nastopa.
Pod dvema reflektorskima »brlivkama«, v družbi nočnih metuljev in ostale leteče laznine nokturnih aktivnosti, so fantje odprli koncert s skladbo rocskovso poudarjene fraze Moje ruke sad su ptice, ki jo je nasledila šegava Mirna Bačka, pa nadalje odlična priredba Big Sugar hita Diggin’ A Hole. Bend se znova vrne k avtorskim Kada svrake bulje u mene, Bluz je đavo, Ravnodušna pesma, Boli i mene, Ja moram da te vidim što pre, Čamac na Tisi, In the Bottle, Super bejbe, Bluz novog dana, repertoar pa so Šinobusi pričakovano zasolili s skladbami Taxman (The Beatles) in podaljšano verzijo The Rolling Stones hita Miss You. Že v prvem delu je ena izmed dam občinstva začutila potrebo da užije kak kos Guns N’ Roses. Po daljšem diplomatskem prepričevanju, so jo Šinobusi zadovoljili z izvedbo The Beatles hita Hard Days Night, kjer sta Nenad in Milan potrebovala kakšno minutko, da se sporazumeta o vseh temeljnih prijemih za uspešno izvedbo skladbe. Nenad je preskočil za to točko na bas kitaro, bend je to skladbo izvedel v postavi tria.
Po 20. minutni pavzi je bend nadaljeval koncert s posebnim gostom na kitari Slavenom Kalebičem (Mojo Hand)! Sledi daljša blues improvizacija, Slaven je prijel v roke, tako kot je v navadi, Milanov rdeči Stratocaster, bend pa je spravil v konkretno rajanje poslušalce in »pretočil« to izredno točko velike srćnosti in emocij v nadaljevanju v skladbo Going Down (orig. Don Nix). V kolikor srečate na koncertnih Šinobusev prvo kitaro zasedbe Mojo Hand, ne bodite presenečeni, če torej vskoči Slaven na oder kot posebni gost. Veliki mojster blues kitare namreč že vrsto let tesno prijateljuje s člani zasedbe. In ta vez se je čutila seveda tudi v izjemni samozavesti homogene izvedbe obeh točk.
Sledi del koncerta v katerem izvaja bend najnovejši repertoar. Skladbe novega albuma »Nebo od skaja«. To pot pa so morali Šinobusi klaviature pustiti doma, tako da je Nenad Patković priredil vse linije na klaviaturah za kitaro, kar je posebna odlika, saj za to ni imel prav veliko časa na razpolago. To je bil drug tovrsten nastop (beri: brez klaviatur) skupine, po Lentu. Bend je prispel v Slovenjo z osebnimi avtomobili in prostora za tovorjenje klaviatur jim je preprosto zmanjkalo. Nove skladbe so dobile tako povsem nov izrazno kvaliteto, brez bistvenih sprememb, ki bi slučajno oddaljevale karizmo odrske izvedbe skladb od njenih studijskih izvirnikov, seveda z nekaj več rockovskega naboja, predvsem pa to ni škodovalo niti delom, kjer je treba biti poseben rahločuten in senzibilen. Bend se v svoji pretanjeni čuječnosti in medsebojni zaznavnosti spretno znajde v prav vsaki situaciji. Sicer zahtevni repertoar izvaja s peresno lahkoto, obenem pa najde ob tem vselej dovolj prostora za dostavo zvrhane mere lucidnosti z značilnim humorjem avtohtonega srbskega porekla. Bend je zaigral v drugem delu skladbe Naš dan, Potera, Noonism (instrumental), Ko zna, Greed, Skačem visoko, Bio sam tu, potem pa se je postava znova malo premešala in v ospredje sta stopila znova izjemni orgličar, komaj 22 letni Gile ter Slaven na kitari, ko se je bend lotil Moody Watersove I’ve Got My Mojo Working. Nova točka polna improvizacijskih vložkov, ki jim ni bilo videti konca,. Ekipa se je na »odru« korenito in na polno razmahnila, Pepa (Predrag) je med izvedbo te točke odšel z bas kitaro kar med publiko, Giile pa je splezal na barski stol in v stoje na njem soliral na orglicah. Skratka popolni lom na vseh frontah!
Na odru se znajdejo v nadaljevanju znova »klasični« Šinobusi z Milanom na vokalu, bend vskoči še v drugi The Rolling Stones hit Sympathy for the Devil, znova izdatno okrašen z raznimi improvizacijskimi polnili, za sam vrhunec pa je bend v zaključku večera privarčeval dve posebni slaščici! Prva je bila bravurozna izvedba skladbe Whiping Post zasedba Alman Brothers Band z Nenadom na vodilnem vokal Šinobusi so sklenil koncert z mojstrsko prearanžirano verzijo silno zahtevne skladbe Children of Sanchez (orig. Chuck Mangione). Komad ustvarjen kot nalašč za kakšno filmsko špico. Drama vseh dram! Znova pa je v njeni izvedbi osupnil Nenad s svojo genialno doumljivostjo in prožno domišljijo, skozi katero ga vodi njegovo pretanjeno uho do učinkovite transformacije originalnih aranžmajev za pihalni orkester, v tiste, ki so namenjeni kitaram. Torej rocku! Nenad je tudi za to skladbo ostal na vodilnem vokalu.
Skupina naj bi konec letošnjega avgusta nastopila znova v Izoli in sicer v sklopu blues festivala, ki naj bi se pripravljal v Hangar rock baru. Zaenkrat gre za govorice, novica še ni uradna. Šinobusi so pojem glasbeno – izvedbene briljance. Napade okajenih glav z zahtevami do skupine po izvedbi hitov Parni valjak in Guns N’ Roses, so fantje mojstrsko odbijali. Z izvedbo krajših »GN’R snippetov«. Medtem ko je Pepa diplomatsko miril starejš damo, da pač Parni valjak ne pridejo v poštev, je Nenad zabaval sebe (in tiste prisotne, ki tega niso uspeli preslišati) transkripcijo uvodnega Hammond riffa skladbe Gypsy (Uriah Heep) za kitaro, ko tudi izvedbo najznamenitejših insertov Wishbone Ash albuma »Argus«. Roko na srce (in s spoštovanjem do oboževalcev), bi glede na karizmo, lik in delo skupine Šinobusi, izvedba dotičnih priredb na željo vnete gospe, dobesedno »pootročila« taisti glasbeni status skupine Šinobusi in ga degradirala. z izvedbo uvodnega riffa skladbe Gypsy (Uriah Heep) in inserti plošče Argus (Wishbone Ash).
Pravzaprav ni kaj dodati. Ali stoji pred njimi en človek ali pa vlada gneča na koncertnem prizorišču. Šinobusi dajo vedno vse od sebe. Preprosto je to skupina, ki z neverjetno iskrenostjo izraža ljubezen do glasbe. Ekipa izvrstnih »skladbo-piscev« in interpretov se bliža zenitu svoje ustvarjalne in koncertne forme in tega ji prav nihče ne more vzet. Nov fantastičen koncert, kjer ne gre skopariti s superlativi. Unikatni pojem izjemne kvalitete popolnega združevanja muzikalične vrednosti z blues rockom! Bend od katerega bomo že veliko slišali v prihodnosti in bend, ki v letu 2014 zveni osupljivo zbližano s karakteristikami retrozvočnih elementov zlatih dni rockovskega pionirstva na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta. To uspeva s takšno prepričljivostjo le redkim njenim sodobnikom, zato nosi glasbeni značaj skupine Šinobusi toliko večjo vrednost!
Galerija slik
