Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Močvara / Zagreb / Hrvaška
Datum koncerta: 25.09.2010
Število obiskovalcev: 250
Cena karte: 12,00€ / 15,00€
Tako je to, ko se odpravi pohajkovat po koncertnih odrih Tim “Ripper” Owens, mož, ki velja danes za enega najimenitnejših, če ne kar najboljših pevcev heavy metala. “Ripper”, ki se ga je zaradi njegove ekstremno čiste in melodične “vreščavosti” oprijel takšen vzdevek, saj je evociral enkratni približek idealnemu Judas Priest vokalistu, je prvikrat opozoril nase, ko se je sredi devetdesetih pridružil piscem metalske Biblije iz Birminghama ter z njimi posnel plošči “Jugulator” ter “Demolition”. Kasneje ga je hotel zase Iced Earth kitarist in šef Jon Schaffer. Tudi pri Iced Earth je Tim Owens opravil vse svoje delo z vrhunsko odliko. Posebno odlične poteze se je lotil Owens, ko je aktiviral zasedbo Beyond Fear. Ta je s prvencem iz leta 2006 enkrat več opozorila na kakšen način se kuje v studiu najbolj pristen heavy metal. Nenazadnje je Owensa opazil tudi švedski Vivaldi električne kitare Yngwie J. Malmsteen, kateremu je seveda Owens z največjim veseljem priskočil na pomoč tako na odrih, kot v studiu. No, povsem zadnja in najbolj aktualna poteza katere se je lotil Tim “Ripper” Owens, pa je izdaja samostojnega studijskega izdelka “Play My Game” (2009). Na njej je zbral tovarišijo izjemnih glasbenih gostov, ki so dodatno začinili njegov album.
Nekaj časa se je celo govorilo, da bo “Ripper” potegnil v spremljevalno ekipo za koncertno turnejo imena sodelujočih na plošči, med njimi bi to bili: Simon Wright (bobni, ex-AC/DC, ex-DIO), Chris Caffery (kitara, Savatage, Trans Siberian Orchestra), Davdi Eleffson (bas kitara, Megadeth) in John Comprix (kitara, Beyond Fear, Ringworm). A je proračunski kos pogače veleval drugače in prisilil tega odličnega vriskača, da se obrne po pomoč k cenovno ugodnejši zasedbi, ki je znana po tem, da je spremljala na turnejah bivšega Iron Maiden pevca Paula Di’Anna. Njeni člani so hkrati tudi člani zasedb Absolute Steel in Queenstreet. To so Andy Boss (kitara), Jon Vegard (kitara), Are Gogstad (bas kitara), Rick Hagan (bobni). Izkušeni in preverjeni fantje na odru, ki v izvedbi klasik Judas Priest, katere sestavljajo večino “Ripperjevega” koncertnega repertoarja, pač ne znajo zatajiti.
A pojdimo lepo po vrsti. Klub Močvara, stoji na Trnjanskem nasipu, streljaj od leve brežine reke Save v Zagrebu. Prizorišče je tega “sodnega” dne skorajda stalo pod vodo. Znova je lilo, lilo in le neusmiljeno lilo. Za leto 2010 dokaj domačen prizor za prebivalca stare celine. Ni kaj. Po popolni izgubi orientacije, proti Močvari sem štartal sem izpred zagrebškega Doma sportova ob nadvse prijetni družbi, ki sem se ji le s težavo odrekal, se logično v Zagrebu spet izgubim. A trmoglavost me pripelje natanko ob pol deseti uri na prizorišče. Poiskati je bilo treba Rogerja – tour menedžerja Tima “Ripper” Owensa. RockLine je delal intervju (Da! Res je. Zato ostanite trdi in neučakani!). Vse se je srečno sestavilo skupaj. Kontakt vzpostavljen. Na oder se ravno dobro postavijo norveški starošolski heavy metal revitalisti Thunderbolt, ki so se izkazali za odlično solucijo spremljevalne zasedbe Timu “Ripper” Owensu in si tega večera v Močvari definitivno pridobili množico fenov na svojo stran. Žal smo imeli druge obligacije, zato je bilo mogoče spremljati le pričetek in konec nastopa predskupine. Ta je opozorila, da gre za kombinacijo med seboj odlično uigranih žrebcev, ki gnetejo in mikastijo svoje instrumente z izredno vnemo in zagonom. Ob tem poseduje postava zasedbe odličen vokal, ki premaguje suvereno različna višavja in nižavja. Thunderbolt so ime, ki vrača upanje, da svet še ni pozabil kaj je to pravi, zdravi in pristni princip pristopanja v metal pridigi. Vehementno in brez zavor. Pa čeprav le nekaj minut, kolikor sem jih imel čast deliti s skupino, lahko zatrdim, da so Thunderbolt pridobili na svojo stran še enega (sicer zelo izbirčnega) metalskega trdoglavca.
Tim “Ripper” Owens je krenil s svojimi pomagači na oder ob 23.00 uri. S čepico, ki reklamira sponzorja turneje – tvrdko energetskih pijač “Monster”, sončnimi očalci in čim drugim, kot seveda ubijalskim vokalom! Si kdo želi več, kot odprtje večera z Judas Priest rušilcem vseh rušilcev? Painkiller! Evo ti ga! Šus v glavo! Maloštevilni publiki 300 glav se trga. V zrak prično frčati zanimivi predmeti, “Ripper” pa zapelje, kot tank, neusmiljeno nad avditorij! Takoj razčistimo zvočne razmere. Te niso bile idealne. Seveda to ni v ničemer ustavljalo izraznosti “Ripperjevega” vokala. Ta se je nebrzdano sršil in sijal v malem klubskem prostoru. Zvok kitar je bil nekoliko zamorjen in riffanje nekoliko manj razločno, kot bi pričakoval. A nič ne de. Reč je funkcionirala v vsem briljantno, zahvaljujoč seveda “Ripperjevim” enkratnim in unikatnim, v zibelko položenih in (do)kapitaliziranih, sposobnostim vokalnih akrobacij. Neslutenih razsežnosti. Za laike, za poznavalce. Ko gledaš “Ripperja” v odrski akciji, samodejno zastaja dih. Ubijalski več sekundni ekstremno visoki vriski, so si sledili kot po tekočem traku, Ripper pa je deloval skozi uro in štirideset minut sveže in niti za kanček skrhano!
Ekipa je večinoma mikastila Judas Priest klasike. Tiste, ki jih je Tim pel še na turnejah z Judas Priest. “What’s my name?!?!” vpraša. Publike odvrne: “Ripper!”. Tim doda: “You’ve got it!”, fantje pa urežejo “Sad Wings Of Destiny” (1976) Judas Priest zimzelen, ki je predmet prirejanja s strani mnogih metalskih skupin, The Ripper. Enkratno sta se ulegli “Jugulator” (1997) in “Demolition” (2001) skladbi Burn In Hell ter One On One, pravi sladkorček je pričarala “Point Of Entry” (1981) klasika Desert Plains, ki je sama po sebi vrhunec tega Judas Priest albuma. Možje na odru so delovali v vsem zmagovito, svoje pa je prispevala enkratna publika, ki je norela poleg.
Trenutek večera, kjer so čustva še posebej intenzivno privrela na plano, je pričarala izvedba Black Sabbath klasike Children Of The Sea, ki jo je “Ripper” pospremil z besedami, da gre za njegovo najljubšo Black Sabbath skladbo, ki jo ob tej priložnosti posveča Ronnie James Diu. No pokojni velikan Dio, pa je doživel kasneje še eno kratko reinkarnacijo ob presenečenju večera – skladbi Gates Of Babylon (Rainbow). Obenem ni “Ripper” zaobšel odličnih Beyond Fear metal udrihalcev Sream Machine, ki že s samim naslovom pooseblja “Ripperjevo” pevsko integriteto in za njim še Save Me. Predstavitev je dočakala tudi plošča “Play My Game” z It Is Me, Death Race ter v dodatku Starting Over. Za še lažje držanje publike ob sebi, se je možakar odločil, da pobrska tudi po Iron Maiden repertoarju. Spremljevalna ekipa je pokazala tako najprej odlike, ko je odigrala instrumentalni uvod plošče “Killers” (1981) The Ides Of March, ki se je kasneje po pričakovanju prelevil v Wrathchild.
Koncert je bil od prve do zadnje sekunde nabit z izredno energijo visoke voltaže, ki ni za hip kolebala in popuščala. Suverenost je kipela skozi mojstrsko eksekucijo vražjih klasik, “Ripper” pa je ob tem prelil skozi koncert tudi lepo litražo znoja. Večer je bil očitno v vsem “Ripperjev”. Prizorišče, kot tudi množica, sta mu bili tako všečni, da se je odločil odigrati skladbo, ki je prej na turneji zasedba ni izvajala v živo. Posebej za Zagreb so se tako fantje po obveznem dodatku lotili še enega Judas Priest zimzelena. Ta je predstavil odlično popotnico za nadaljnje nočno rajanje. Living After Midnight. Kaj dodati za konec. Tim “Ripper” Owens nam je odpihnil glave v Močvari. Občutek pa je bil znova tak, kot bi to storil možakar z levo roko, ali v miže. Ko ga gledaš na odru, kako se z lahkoto prebija (na “vposluh”) skozi neosvojljiva višavja, so vsi odgovori občudovanja in spoštovanja do tega pevca, jasni kot na dlani. Ostaja v ozki špici najboljšega kar lahko ponuja danes heavy metal! Neulovljiv unikatni vriskač, katerega petje ne sproža le intenzivnega ježenja kože. Deluje osupljivo, težko opisljivo. Pevec, ki ga morate tudi sami obvezno preveriti na koncertnem obisku!
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
1. Painkiller 2. The Ripper 3. Burn In Hell 4. Sream Machine 5. Running Wild 6. It Is Me 7. Death Race 8. Children Of The Sea 9. The Ides Of March 10. Wratchild 11. Save Me 12. One On One 13. Gates Of Babylon 14. Desert Plains 15. Breaking The Law —dodatek— 16. Hell Bent For Leather 17. Starting Over 18. Hellion / Electric Eye 19. Living After Midnight
Galerija slik
