Avtor: Rok Klemše
Kraj: MK Kotlovnica, Kamnik
Datum koncerta: 17.03.2011
Število obiskovalcev: 90
Po nekaj časa je znova zaživel oder kamniške Kotlovnice, ki je tokrat v svoj hram vabil z naborom treh skupin – novopečenih Reflecto, koncertno izjemno aktivnih Divine Illusion ter starih mačkov Metalsteel, ki pospešeno in pridno predstavljajo pred kratkim izdano četrto studijsko ploščo Entertainment.
Oder Kotlovnice je tokrat koncertno razdevičil novopečeno progresivno metal zasedbo Reflecto za katero je bil to sicer šele drugi odigrani nastop. Po premiernem nastopu v Zakonu na Vrhniki so se Reflecto vrnili v svoj rodni Kamnik in v dobre pol ure predstavili za tako svežo zasedbo kvantitativno in kvalitativno gledano zavidljiv program. Poleg tega pa fantje v svojih vrstah na osrednje mesto postavljajo Elo Gaborovič, ki s svojim markantnim, močnim in globljim, skoraj soulovskim vokalom Reflecto doda posebno noto, ki skupino povsem ločuje od tipičnih prog metal bendov. Reflecto so za sam uvod dokazali, da je stvar zastavljena smrtno resno in nam privoščili kar odpuljeno Symphony X poslastico Evolution. Tudi sicer je ta ameriška zasedba velik vpliv na skupino, predvsem je to lepo slišno v kitarskih linijah, ki spretno koketirajo z linijami Michaela Romea. K sreči pa se lahko Reflecto pohvalijo tudi z zelo obetajočim avtorskim materialom, predvsem bohotno prog metal šusačino Madness ter lahkotnejšo Under Cover, ki lepo predstavi spretno izdelano klaviatursko podlago. Za resnično lepo in prijetno presenečenje pa so Reflecto poskrbeli s Kansas klasiko Carry on My Wayward Son. Kljub tehničnim težavam in še nekaterim porodnim krčem v obliki manjših kiksov in fušev so Reflecto vsekakor nova zasedb na slovenski metal sceni, ki se jo bo v prihodnje še kako splačalo spremljati, saj obeta veliko.
Nekoliko starejši znanci odrov pa so Postojnčani Divine Illusion, ki si vse od izdaje EPja Genetic pridno in vztrajno nabirajo koncertno kilometrino. Prav zaradi tega so fantje že standardno odlični, perfektno uigrani, energični, predvsem pa znajo laskati občinstvu in ga uspešno animirati. Pri tem glavno vlogo odigra simpatično frontmen, ki se lahko pohvali tudi z zavidanja vredno močjo glasilk, trdno pa je zasidrana tudi inštrumentalna četverka. Jasno je slišno, da so Divine Illusion dobro podkovani v igranju power metala na skandinavski način, njegovo klišejskost pa uspešno razbijajo s progresivnimi prijemi bendov tipa Threshold, kar pomeni raznolikost tempa in ritmov, kompleksne in razgibane inštrumentalne linije, ter razdelane aranžmaje. V živo zato zelo pestro izpadejo avtorski komadi, ki so pohvale vredni, set pa Divine Illusion zabelijo z izbranimi priredbami. S komadi kot so Eagle Fly Free, Wasted Years ter Hunting High and Low uspešno pihnejo na duše zbranih pod odrov, na kožo je fantom pisana sijajno izvedena Slipstream, precej mimo pa ga vsaj po mojem pihnejo z Madonnino La Isla Bonita. Zlahka bi preživel tudi brez nje. Divine Illusion se pozna pridna koncertna prisotnost po domačih odrih, a prav zaradi njene pogostosti pa bi si želel, da fantje nekoliko prepihajo izbor komadov, saj že lep čas poslušamo (sicer odlične!) komade z EPja, ter že rahlo prežvečene priredbe.
Te težave pa nimajo medvoške zastavonoše domačega heavy metala Metalsteel, saj se lahko punca in fantje pohvalijo že s kar štirimi studijskimi izdelki, zadnji od njih Entertainment pa je še čisto svež. Velik kos svojega nastopa so Metalsteel tako odrezali prav podrobnejši predstavitvi nove plošče in resnično užitek je bilo slišati, da komadi kot so Life Story, One More Shot, The Trip ter zanimivo izvedena Let Me Be Your Guide za izvedbo katere je vokale prevzel Matej Sušnik in to vlogo suvereno in z odliko opravil (dotični komad na albumu namreč odpoje sirena James Rivera)! Tudi sicer Metalsteel skrbijo za stalno in dinamično odrsko igro, nosilec katere je predvsem živi in razigrani Rok ter Matej, s katerim se redno in hitro premikata od mikrofona do mikrofona. Nalezljiva melodika izvrstno spisanih kitarskih linij v živo še toliko hitreje zleze v ušesa in kaj hitro se zalotiš ob, sprva mrmranju, nato pa tuljenju vokalnih linij na ves glas. Velik zaklad pa se pri Metalsteel skriva tudi v čarobnih basovskih linijah, ki puhtijo pod prsti karizmatičnega Mateja, v veliko veselje pa je v živo slišati tudi bolj udarne bobne po katerih Daša tolče brez usmiljenja. Bogato zvočno podobo Metalsteel pa obogatijo še vokali, v glavnem ti prihajajo iz grla Benyja, ki se razvija v čedalje boljšega vokalista, za mogočnost in pompoznost pa poskrbijo močni in pogosto prisotni back vokali. Enega lepših in (grenkobno) sladkejših trenutkov v slovenskem metalu sploh gotovo predstavlja izjemna balada Topla je smrt, ki jo skupaj z Matejem odlično odpoje Daša in tako komadu doda še čustven ženstven vokal kar še izboljša že tako srhljiv in melanholičen komad. To pot pa so Metalsteel še posebej presenetili z rušilno izvedbo klasike z albuma Taste the Sin, redkeje igrane The Lonely Mans Revenge. Koncert v Kotlovnici je bil še ena potrditev, da so Metalsteel ena močnejših koncertnih zasedb pri nas ta hip in da se Entertainment že lepo prijemlje med obiskovalci koncertov slovenskih metal zasedb.
Fotografije: Nina Grad
Galerija slik
