Preprosto poseben, neposreden in otročji Ramon
Kadar se omeni ime Ramon, vsi vedo, da gre za legendarnega, gluhega a nepredvidljivega kitarista Zablujene Generacije. Slednji sicer sovraži zimo, mraz, neštete plasti oblačil in dolge gate, vendar pa v tem depresivnem in turobnem letnem času zanj vseeno prihaja eden najposebnejših dni – Božični dan, ki ga vidi kot edini smisel prenašanja vse te “zmrzline”, masovne nakupovalne norije, obolelih rok in rdečih nosov.
Tokrat prvič javno prizna, da še vedno verjame v Božička, in da je na Božični večer kar nervozen, ko zunaj straši ta pajac v rdečih hlačah v spremstvu svojih krvoločnih streholomnih” jelenov.
Zato je posebej za ta magični dan na svoj preprost 1,2,3,4 način Božičku spesnil pesem z
naslovom “Danes bom priden (za Božička)”, in s tem opravil dolžnost pisanja pisma.
Njegove želje, ki sicer ostajajo med njim in Božičkom, so večje od paramecija in manjše od King Konga, zato upa, da se mu bodo uresničile. Morda se mu izpolni tudi neizmerna želja, da bo naslednje leto za Bozič namesto dolgih gat lahko oblekel kar kopalke, nos pa imel opečen in ne prezebel.
Skladbi “Danes bom priden (za Božička)” lahko prisluhnete TUKAJ.
