danski punk’n’roll norci
PRESIDENT FETCH(DK)
www.myspace.com/presidentfetch
+
COMMON SENSE SOCIETY (SLO)
www.myspace.com/cssoc
v četrtek, 8. maja v Channel Zero, LJ
koncerti President Fetch po Sloveniji:
petek, 9. maj v MKNŽ v Ilirski Bistrici
sobota, 10. maj v Musicafe v Celju
Vsaka dežela, v kateri so iz zemeljskih globin pognale punkrockovske korenine, ima svojo živečo, vztrajno legendo. Ne gre za skupine, ki so se zaradi klica spominov in nostalgije za dobrim zlatim vekom punka spet vrnile na koncertne odre, ampak za imena, ki ne popuščajo pod pritiskom časa in tlako preživetja. Pri nas je, recimo, takšna skupina CZD, ki kljub staranju ostaja inventivna in lucidno ostra, da bi morala postati obvezno učno čtivo odraščajočih punkerjev na Slovenskem. Na Danskem naj bi imela takšno posebno mesto zasedba President Fetch. Njeni začetki segajo v drugo polovico 80. let. Do danes ni nanizala ravno veliko izdaj, si pa je s koncerti priborila vzorno mesto v zgodbi skandinavskega punk rocka. Ob lanski dvajseti obletnici delovanja je petčlanska zasedba President Fetch objavila (šele) tretji album, ki že z uvodno skladbo eksplodira v najboljši vikinški maniri. V letih, ko so se Hellacopters, Turbonegro, Hives in druga “velika” imena zadnjega desetletja in pol skandinavskega rock’n’rolla prej sfižila, kot ostala drzna in metek v glavo, je album Cruel Beats … Gently Slumbering prava osvežitev za ušesa. Vse skupaj ni presenetljivo novo, a vseh trinajst skladb vseeno prinaša zelo drzen, oster in neomajan punk rock v pravem pomenu besede. Tako kot še danes zbode ost Dwarves, Candy Snatchers, Poison Idea, v naš bobnič derejo punkrockovske kompozicije, ki presenetijo z melodičnostjo in poskočnostjo. Na plan stopi stara dobra šola prepoznavne skandinavske punkrockovske robustne poetike. Ta ne pojenja v prekratkih štiridesetih minutah, ampak se kričeče razliva od začetka do konca ter nam še enkrat opozorilno ponuja lekcijo, da se ni vse začelo s punkom, ampak z rockovskimi generacijami pred njim. Ob izstopajoči obdelavi klasike MC5 Kick Out The Jams pridejo na dan protopunkovski elementi in tista skrivnostna transverzala med Skandinavijo in Avstralijo. Rockovska trdota AC/DC je začinjena s pojočimi, valovitimi kitarami, ki pogosto tudi blaženo boleče zapiskajo s feedbackom in si izmenično podajajo vlogo sola s prodornim vokalom, ki nam zadirčno kot David Yow iz Jesus Lizard na amfetaminih pripoveduje urbane zgodbe.
Po letih, ko se je punkrockovska zgodba razbila na številne medsebojno izključujoče podžanre, President Fetch kličejo k pozabi odurnega sektaštva in ponujajo rudimentarno punkrockovsko godbo. Energično meljejo rockovsko zapuščino in zavračajo neotradicionalizme in retrogardizme. Ob napovedanem koncertnem obisku naših krajev pa se nam porodi vprašanje, če je skupina že na plošči tako vražje neustavljiva, kaj se potem zgodi na odru …
Zasedba President Fetch:
Molle – vokal
Per – kitara
Carsten – bobni
Jens – kitara
Anderz – bas kitara
Zametki Common Sense Society so vzklili januarja leta 2003, ko sta se spoznala Sabina aka. sKabina in Tomaz. Takrat ne eden ne drugi, nista imela pojma, kaj ju caka. In ni zgodilo kar takoj. Trajalo je kaksni dve leti druzenja, da se je ideja o skupnem bendu razvila do te mere, da se je tudi dejansko kaj zacelo premikati. Ampak tisti, ki je na zacetku premikal je bil bolj ali manj Tomaz, ki je pohitel z nakupom kitare, nato pa vezbal kar sam, dokler ni preteklo se eno leto in si je gospa sKabina blagovolila priti na vaje. Resno delo se je tako zacelo. V zacetku sta za vajo preigravala samo svoje najbljubse komade, nato pa zacela ustvarjati tudi svoje. V tem casu sta zacela iskati tudi bobnarja – ali bobnarko, s cimer pa kar nekaj casa nista imela srece. Tomaz in sKabina sta kljub temu vadila in delala naprej in upala, da bo pravi bobnar prisel slej ko prej. Potem, pa se je Tomaz opogumil in na Metekovi nekega vecera vprasal legendo Saskota, ali pozna kaksnega mladega, brezposelnega bobnarja. Sasko je ponudil sebe. Nastala je panika! Kaj bosta dva taksna zacetnika z izkusenim bobnarjem kot je Sasko. Oziroma – prej, kaj bo on pocel v taksnem zacetniskem bendu??!! Toda Sasko se ni dal odgnati. Prisel je na vaje in in ostal. Tako so Common Sense Society z njegovim prihodom, januarja 2007, koncno dobili pravo obliko in zvok.
Glasba Common Sense Society je mesanica streetpunka, old school hardcora in rock’n’rolla. Nastaja spontano, iz glave in srca, brez dolocenih smernic komu bi radi bili podobni. Ce bi morali nastevati vse bende, ki so na njih vplivali, bi dobili materiala za celo knjigo. Bend zato primerjave prepusca kritikom. Besedila pa se ukvarjajo z vsakdanjimi problemi in dogodki, s socialno in politicno problematiko.
Zasedba Common Sense Society :
sKabina – bas kitara/vokal
Tomaz – kitara/vokal
Sasko – bobni
