Pretty Maids še drugič v Bluesiani (2017)

Arhiv Arhiv Nazadnje spremenjeno Jun 11, 2026

Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik

Kraj: Vrba na Koroškem (Velden Am Wörthersee) / Bluesiana Rock Cafe / Avstrija
Datum koncerta: 28.02.2017
Število obiskovalcev: 80
Cena karte: 35,00€ (v predprodaji) / 40,00€ (na dan koncerta)

Pretty Maids, nedvomne legende ne le danskega, pač pa vseevropskega hard rocka, so se podali konec letošnjega februarja na skupno turnejo z najuspešnejšo švicarsko hard rocok skupino vseh časov, to so seveda Gotthard. Tako kot Gotthard, imajo tudi Pretty Maids zunaj nov studijski album, ki je izšel malo prej, kot album Švicarjev, z dodeljenim naslovom »Kingmaker« vzdržuje novi album še naprej na moč uspešno trdo prigarani renome te cenjene danske zasedbe, ki je svoje najboljše čase preživljala v osemdesetih, a veljajo prav vsi njeni albumi, še posebej pa tisti izdani v novem mileniju, za izkazilo neverjetne komponistične kvalitete.

No zgodilo se je da je turneja obeh skupin obiskala Pirenejski polotok, benda pa sta se morala od tam prestaviti v srednjo Evropo. Gotthard so pri tem uživali v nekaj prostih koncertnih dnevih, Pretty Maids pa so jih med potovanjem z enega na drugi konec Evrope želeli izkoristiti. Tako so se na zadnji dan letošnjega februarja, za enega izmed samostojnih nastopov, Pretty Maids pogodili z znamenitim klubom Bluesiana Rock Cafe, lociranem v avstrijski Vrbi na Koroškem, kjer so enkrat že nastopili, ko se je pisal 15.05.2014.

Ekskluzivno za ta nastop pa so pridrveli iz Nemčije v Vrbo na Koroškem 21 Octayne, ki so za lastno promocijo in pridobivanje referenc, uspešno izkoristili nastop Pretty Maids. Kvartet vodi izkušeni in izvrstni kitarist Marco Wriedt, ki je lep kos časa služboval pri znamenitih nemških hardrockerjih Axxis. Bend je predstavil svoj studijski prvenec in v štiridesetih minutah uprizoril izvrstno predstavo. Gre za hard rock skupino, ki pa v skladbah rada zapluje celo v »drobljenost« kompozicij retro šolskega odvzena sedemdesetih. Wriedtov Telecaster je izvstno »grabil«, posebno dodano vrednost je prispevala dinamična basistka Laura Fink, mladi in eksplozivni pevec Julijan z Die Ärtze pričesko, pa je pravo vokalno odkritje. Izvrsten šov v uverturo nastopa Pretty Maids.

Pretty Maids so tokrat nastopil v precej bolj sproščeni, dostopni luči, kot na prvem nastopu v Bluesiani, ko so ves čas delovali zelo formalno in zadržano. Pretty Maids so v novih časih iz kvinteta znova prešli v kvartet, ki mu pomaga na poziciji petega koncertnega člana klaviaturist in dodatni kitarist Kim Olesen. Vokalist Ronnie Atkins je ves čas vzdrževal vedro razpoloženje med koncertom, podžigal publiko tudi tako, da je vprašal pristone od kod vse so prispeli na koncert. Tako je med drugim poseben pozdrav namenil slovenskim obiskovalcem, kot tudi peščici mnogo bolj divjih italijanskih fenov, ki so zasedali prostor tik ob pročelju odra.

Pretty Maids so prekleto izkušena skupina. Atkins, Hammer n Tschicaja se poznajo v dno duše, Shades pa je vnovič dokazal, da ostaja njegova izbira na poziciji stalnega basista, že od leta 2011 dalje, pravi zadetek na loteriji. Hammer in Atkins sta med koncertom vseskozi vzdrževala očesni kontakt in se zabavala skozi hhumor, ki ga seveda razumevata samo ona dva in sta to vrsto komunikacije razvila skozi vrsto let skupnega kljubovnja v skupini. Nobena novost ni več, da Atkins ne zmore več prodreti v najvišje lege vokalne eksekucije tako, kot bi bilo treba in da zaostaja kdaj tudi za pol tona niže z vokalom, vendar je to treba ob siceršnji neuničljivi karizmatičnosti tega pevca, vzeti v zakup. Vokal je pač edini živ in instrument, ki ima svoj rok trajanja in se skozi leta pač spreminja. Ken Hammer je znova osupnil s svojo prezenco igranja kitare. Neverjetna suverenosti, izklesanost moža resnično dolgim statusom. Kitarist se je držal skrajne desne, pravzaprav ni niti enkrat zavzel središčne lege med koncertom, tudi v času soliranja, deloval je zelo zadovoljno na svoji poziciji in kot vedno tudi sam namenil nekaj komunikacije prisotnim s pridihom lucidnosti, ki je zanj sicer značilna.

Bend je po pričakovanju v set listo vrinil največ komadov akualnega albuma »Kingmaker«,ki ga je publika v Bluesiani tega večera že zelo dobro poznala. Izvrstno učinkujeta še vedno I.N.V.U. in naslovna skladba izvrstnega »Pandemonium« (2011), ob sicer nadobveznih standardih Red, Hot And Heavy, Yellow Rain, Rodeo, priredbi Sykesovega izvirnika Please Don’t Leave Me ter sklenitveni Back to Back. Bend se je vrnil po dodatek, ki je bil povsem pričakovan s klasikama železnega repertoarja Future World in Love Games, med katerima so vžgali izredno dobro sprejeti single Little Drops Of Heaven (»Pandemonium«, 2011).

Torej? Nič novega. Prelepo novo koncertno druženje, eno izmed mnogih naših preteklih, ki pa jim nikakor ni videti konca. Bend izvstno uigran, rutiniran, izkušen, ognjevit v eksekuciji in prezenci. Neverjeten skupek energetskih vibracij, ki te posrkajo enovito v samosvoj svet. Tokrat so bila občutja toliko bolj intenzivna, saj je šlo za klubski koncert in vibracije, ki so prihajale iz odra, so se dotikale naših nostalgičnih src s še večjo mero nepotvorjene srčnosti te nepozabne in edinstvene danske hard rock zasedbe.