Kraj: Orto Bar / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 30.03.2008
Število obiskovalcev: 190
Cena karte: 14,00€
“Punk ni mrtev!”
S tem geslom se je v ponedeljek, 31. marca začel letošnji že tradicionalni Ortofest, ki nam bo tudi tokrat, tako kot vsako leto, postregel z različnimi skupinami raznoraznih žanrov. Festival so otvorili mariborski pankerji novega vala iz osemdesetih – skupina Preporod, ki letos praznuje svojo tridesetletnico obstoja. Možje so na oder Orto bara prihrumeli okoli dvaindvajsete ure in čeprav je bilo ob tej uri zgornje nadstropje še napol prazno, se je pevec Smiljan Kreže pošalil, da v Mariboru Mariborčani nikoli ne pridejo na koncert ljubljanske skupine v tolikšnem številu, poudariti ni pozabil niti: “In to za ceno 14 €, kar je v Mariboru že cela plača!”. Z zatemnjenimi očali, majico s pomenljivim napisom “Nočem se hvaliti, ampak meni hitro pride” se je Smiljan skozi celoten nastop izkazal za pravega šaljivca, ki niti piva ne zna piti, brez da bi pena bušnila iz steklenice. Medtem, ko so Preporodovci energično igrali komad za komadom, se je tudi Orto bar iz minute v minuto bolj polnil.
Po približno štiridesetih minutah in bolj ali manj preigranimi starimi komadi, ki mimogrede zvenijo zelo sveže in aktualno, so Preporodovci že kar dobro ogreto publiko, med katero sta se med drugimi zibala tudi Pankrt Peter Lovšin in raper Trkaj, predali še enemu legendarnemu bendu s petindvajsetletno zgodovino – metliškim pankrokerjem Indust-bag. Res, da skupina spada med pankerje novega vala, je bil njihov nastop obarvan bolj rokovsko kot pankovsko. Verjamem, da so fantje igrali po svojih najboljših močeh, vendar je na žalost vse skupaj izpadlo bolj klavrno in energija, ki so jo ustvarili Preporod je občutno popustila. Indust-bag so med drugimi zaigrali nekaj svojih velikih uspešnic, kot so “Psihoza”, “Brez provokacije”, “Za hitre dni”, “Zrasli smo divji”.
Mogoče je njihov nastop izpadel toliko bolj klavrno, ker si je publika vzela odmor in si šla pljuča napolnit s “svežim” zrakom, saj je večina prišla na koncert zaradi presenečenja večera.
Okoli triindvajsete ure in štirideset minut je na oder prišel radijski voditelj Jure Longyka in z besedami, ki so zvenele nekako takole: “Vsaka oblast pomeni policijo in vsaka policija orožje v svojih rokah. Vsako orožje prinaša trpljenje in vsako trpljenje se sprevrže v upor. In vsak upor, preraste v revolucijo. Revolucija prinaša novo oblast …” napovedal slovenske pank legende Niet, ki so se po več kot šestnajstih letih ponovno združili. Da so Niet vstali od mrtvih je bila definitivno najlepša novica lanske jeseni, ko naj bi 1.12.2007 nastopili pred še enim legendarnim bendom – Pankrti (ti so takrat v razprodani Hali Tivoli proslavili svojo vrnitev na glasbeno sceno), vendar je takrat njihov nastop žal odpadel.
Niet bi v Ortu težko videli v bolj originalni zasedbi. Basistu Alešu Česnovarju, kitaristoma Igorju Dernovšku in Robertu Likarju ter bobnarju Tomažu Bergantu se je pridružil pevec Borut Marolt, ki je, kot se je izkazalo tekom koncerta, več kot odlično nasledil žal pokojnega prvotnega pevca Primoža Habiča.
Jure Longyka je svojo napoved legend povzel po njihovem komadu “Ritem človeštva”, s katerim so Niet začeli ponedeljkov repertoar. Množica jih je pozdravila z bučnim aplavzom in že ob prvih rifih se je začela norija, ki do konca večera ni popustila. Borut je že s prvim komadom pokazal, da je iz pravega testa. Sledil je komad “Molk” in množica je v en glas pela “mi za zidovi, mi za zidovi, mi za zidovi molčimo …”. Niet so brez odvečnega govoričenja med komadi zaigrali še en legendaren komad – “Depresija”. Ah, saj so vsi njihovi komadi legendarni! Eden izmed vrhuncev večera je bil med komadom “Vijolice”, ko je bila množica še za odtenek bolj glasna. “Melanholija” in “Heroj”, sledile so “Perspektive – pijanih noči, perspektive – pokozlanih juter …”. Še komad “Izobčeni”, nato pa najboljši, najlepši trenutek večera. Iz kitar so se začeli izvijati rifi enega njihovih najbolj prepoznavnih komadov. “Sonce je sijalo in sirene so tulile, nebo je bilo modro, skoraj brez oblačka …” Ja, to je bil “Lep dan za smrt”! Na ves glas so se drla vsa grla. Kako se tudi ne bi, saj ob tem komadu ne moreš stati s zaprtimi usti!
Sledil je kratek premor in množica se je takoj, ko je bend stopil z odra, začela dreti: “Hoč`mo še!”. Po nekaj minutah so bili fantje zopet na odru. Vrnitev so začeli z malce otožnejšim “Bil je maj”. Sicer je to za odtenek mirnejši komad, a množica je norela prav tako, kot je na začetku, ko so Niet stopili na oder. Večer se je počasi previsel h koncu. Vžgali so še “Februar” in še en malce mirnejši komad “Ruski vohun”, s komadom “Umiranje” pa so se Niet po skoraj urici igranja za ta večer res poslovili.
Zgornje nadstropje Orta se je v trenutku izpraznilo, saj so bila pljuča lačna dima in grla žejna, bend pa so takoj napadli novinarji, ki so se malce manj kot tepli za izjave članov. Dajte jim dihat!
Po začetnih zapletih z dvigom akreditacije in načetimi živci, se je vse lepo izteklo. Niet so dali vse od sebe in kot sem že omenila, Borut je odlično nasledil Primoža.
Setlista
1. Ritem človeštva
2. Molk
3. Depresija
4. Vijolice
5. Melanholija
6. Heroj
7. Perspektive
8. Izobčeni
9. Lep dan za smrt
10. Bil je maj
11. Februar
12. Ruski vohun
13. Umiranje
Galerija slik
