Avtor: Aleš Podbrežnik
Kraj: Tolmin / MINK / Slovenija
Datum koncerta: 30.01.2016
Število obiskovalcev: 45
Cena karte: 2,00€
Divje Jezero je idrijska jazz rock fusion zasedba z jasno zastopanimi elementi progresivnega rocka, vsekakor pa se fantje radi spoprijemajo tudi z elementi svetovne glasbe, kar ni nenavadno. Saj razumete? Balkan in zvoki “arabesk” so nam bili, tako ali drugače, od vselej blizu.
Skupina je v lanskem maju izdala studijski prvenec »Mestni vrvež« – RockLine recenzija TUKAJ. Posvečen med drugim tudi mestu Idrija. Divje Jezero sodi v tisto ligo slovenskih rockovskih zasedb, ki je ekstremno redka, ogrožena, če ne kar tik pred izumrtjem. V današnjem času predstavljajo relikt tistih davnih dni, ko je bil progresivni rock (kot žanr) popularen na planetu in se je pisala prva polovica sedemdesetih. Ta je med drugim navrgla tudi slovenske zasedbe, kot sta bili Predmestje ali Izvir. Danes zelo težko naštejemo tovrstne slovenske skupine, ki jih lahko razumemo kot legitimne naslednike nekdanjih slovenskih skupin tega žanra, na prste ene roke. Sem bi lahko všteli še tolminske Feedback, ljubljanske Monlight Sky in mogoče zaenkrat še zelo malo poznane Kočevce 4th Dementions, ki so še povsem na kariernem začetku ter se slogovno še malo iščejo. Potem pa se vsa reč počasi zaključi. Kvintet Divje Jezero sestavlja četa izrednih glasbenikov, ki so si v veščinah obvladovanja instrumentov povsem enakovredni. Tako gradijo neverjetno uravnovešeno zvočno slogovno izkustvo glasbenih aranžmajev, kjer nobeden izmed instrumentov ne prevzema pozornosti oziroma ne dominira. Vsekakor je spontani jam eden od ključnih pogonskih zobčenikov, ki žene mašinerijo idrijskih nadebudnežev naprej. Ob tem pa je kvintet dovolj zrel in premišljen, da aranžmaje v instrumentalnih skladbah, postavlja na način, ki dostavlja vseskozi pretanjeno mero sredinske hoje med muzikaličnostjo in improvizacijsko izzivalnostjo. Divje Jezero zato niso za sleherna ušesa, pač pa bodo pisani na kožo zlasti glasbenim gurmanom, ki uživajo v pretanjeni zvočni simbiozi, katero okarakterizira malha solističnih eskapad, sosledij mnogoterih vodilnih fraz in ritmičnih ključev, s čimer nizajo fantje samo zvočno in izrazno krajino večkrat skozi nepričakovane preklope vzdušij.
Hipersenzibilni fantje so tako dostavili še enega v seriji jesensko zimskih nastopov tudi v tolminskem MINKu. Hkrati s tem je šlo tudi za povsem prvi obisk tega legendarnega t’minskega kluba s strani RockLine. V malodane desetletni karieri medija. Še tik pred deseto zvečer je bend preizkušal zvočne karakteristike prostora. Navito je zvenelo. »Tole bo precej drugačna predstava, kot v Domžalah, 3.12.2015«, sem hitro sklenil.
Po pričakovanju je bend preigral celotni studijski prvenec v nastopu, ki je bil razdeljen v dva dela. V konkretno »našpičenih« zvočnih razmerah, ki bi bile sprejemljive celo za igranje metala. Dobih 40 ljudi, kot jih je bilo mogoče našteti takoj ob začetku predstave, se je tiščalo nekaj metrov stran od odra, v osrčju kluba, bliže šanku. Vseeno so vseskozi sodelovali s skupino, jo nagrajevali z aplavzi in vali navdušenja. Bend je resnično pristopil do koncerta na mnogo višji ravni, glede na koncertno izkušnjo iz Domžal. Igrali so vsaj dve uri ter dostavili konkretno daljšo set listo s skladbami, ki naznanjajo, da se vari nov avtorski material. V drugi polovici je zasedba presenetila z odlično izvedbo skladbe Spectrum (Billy Cobham), malo pred koncem pa prilia olja na ogenj še s predelavo Jeff Beckove Led Boots.
Zvok kot povedano. Za zahteve jazz rock fuzije nepričakvano navit, kar pa je izjemno godilo, prav zato, ker tega ne pričakuješ. Takšna glasba sodi na »mondena« prizorišča Cankarjevega doma in Križank, v sklop ljubljankega jazz festivala, kajne Brane Rončel? Manjkala je samo še kakšna predelava Weather Report ali Return to Forever, pa bi bila mera polna. Bend pa obenem tudi izredno usklajen, briljantno uigran. Fasciancija vsevprek, ko jih gledaš kako uživajo ob sleherni potezi in obenem, kakšno medsebojno dopolnjevanje dosega tovrstna izvedba. Topla in žametasta bas kitara z impulzivnim funky slap-anjam in pretanjenim polnozvočnim »frcanjem«, je vseskozi držala močno opornico soističnim eskapdam na liniji klaviature, kitara, saksofon in bobni. Fantje so osupnili z odlično predstavo v kateri podoživetosti in izvedbenega dinamita niti za hip ni primanjkovalo. Če želite svoji duši privoščiti za malo ali nič denarja (vstopnina je bila smešnih 2,00€) ogromno odlične, visoko inteligentne godbe, polne hiper-senzibilne pretanjenosti in izrazne samoniklosti, potem je odgovor samo eden. Ogled enega izmed nastopov Divje Jezero. In to čimprej.
Galerija slik
