Avtor: Aleš Podbrežnik
Kraj: Tvornica Kulture / Zagreb / Hrvaška
Datum koncerta: 11.11.2011
Število obiskovalcev: 3
Cena karte: 31,23€
The Human League, sooblikovalci zvočne podobe mainstreamovske glasbe za osemdeseta leta se po 10. letih mrtvila izdaj studijskih albumov vračajo med žive. V marcu letos so izdali tako novi album “Credo” in pretrgali dolgotrajno stanje dormance. “Credo” je posrečena stvaritev. Je “primitiven”, kot je lahko primitiven v letu 2011, le pravoverni “new wave sint pop” album, a obenem tisti čistokrvni The Human League album, ki vzdržuje zvočno in slogovno tradicijo skupine od albuma “Dare” dalje. Dobro jutro nostalgiji torej!
Nova svetovna turneja je skupino, ki še vedno deluje, kot trio v sestavi Phil Oakey (vokal), Susan Ann Sulley (vokal) in Joanne Catherall (vokal), srečno pripeljala tudi v Hrvaško prestolnico, kar je sprožilo pravi pravcati alarm ob katerem smo zapriseženi retro romantiki zlate dobe hitov osemdesetih veselo zastrigli z ušesi in si obljubili, da tega dogodka nikakor ne gre spregledati. Skupine z letnikom rojstva lige The Human League, so danes prava redkost na odru, v kolikor se niso uspešno prelevila v trajne komercialne gigante (Depeche Mode).
Čeprav smo se znašli na prizorišču dvorane Tvornica Kulture ob osmih zvečer, so bila vrata vstopa na prizorišče takrat še skrbno zapahnjena. Zavijemo na pivo. Kaj bi drugega, ne? Koncert je napovedan za pol deseto, vendar pa si The Human League privoščijo še nekaj akademskih minut zamude, ob tričetrt na deseto zvečer, pa se obujanje spominov končno prične!
Tvornica Kulture je nabita do zadnjega kotička. Ali je bil koncert razprodan, ali ne, ta podatek mi ni znan, a pritrdilno dejstvo v tem primeru nikakor ne bi bilo začudujoče. The Human League odprejo koncert v skladu s pričakovanji. S prvo skladbo novega albuma “Credo” imenovano Never Let Me Go, ki je hipoma potrdila, da je The Human League plovilo zašlo v časovni vihar in izplulo iz njega 30. let kasneje, kot bi moglo. Da. Časi se niso spremenili. Ne za The Human League, ne za 3000. glavo množico, vsaj za tisto “sveto” uro in pol, ko smo se lahko predali svetu, ki je kraljeval “mainstreamu” nekoč davno tega.
“Sveto trojico” The Human League postave spremlja na odru tudi četverec in sicer Rob Barton na električnih perkusijah, klaviaturist Neil Sutton, klaviaturist in kitarist Nic Burke ter odrski zvočni inženir David Beevers. Medtem, ko se vokalna trojka skozi koncert aktivno zvira skozi plesne vzgibe elektronsko podkovanega ritemskega podvozja, gradi preostala trojka sintetično pregrinjalo pravih raritetnih zvokov, ki bazirajo na prelivu programskega vzorčenja in rabi rustikalnih Rolandovih sintetizatorjev. Hiter preskok na karierno prelomni album “Dare” z uspešnicama Open Your Heart in Sound Of The Crowd je kmalu napovedal, da bomo priča kovanju “best of” repertoarja. V The Lebanon se prikrade na oder in ureže tudi električni Telecaster. Kanček pretiho v miksu zvočne slike, vseeno dovolj, da doda skladbi tisti posebni šarm, kot ga nosi ta znameniti hit v svojem izvirniku.
Ne glede na to, da je koncert potekal silno rutinirano in po preverjenem vzorcu, pa je Oakey nekajkrat izrazil veliko zahvalo publiki, da si je ta vzela čas in prišla na koncert, saj ji verjame, da je to tista publika, ki še vedno podpira ustvarjanje glasbe tako, da tudi kupuje albume. Publika, ki so jo to pot zastopale v večinskem deležu pripadnice ženskega spola – te ob tovrstni priložnosti seveda niso pozabile izpostaviti na vse mogoče načine svojo mičnost, po kateri so znova merile svoj fatalni “domet”, je Oakeyu in kompaniji jedla iz roke. Energija skozi nastop je odlična in salve občega navdušenja nikakor ne pojenjajo.
The Human League niso pozabili tudi na svoj prvi karierni “single” Empire State Human iz prvenca “Reproduction” (1979), kot tudi ne začiniti samega zaključka z Being Boiled iz naslednika “Travelogue” (1980). Tu je obvezna Human, pa Love Action , Mirror Man, Fascination in seveda v koncu regularnega dela pričakovani mega hit zimzelen Don’t You Want Me. Prav za zadnjo skladbo (v dodatku) so The Human League v soju svojega sintetičnega ličila zadržali kitaro na odru in vzdignili Tvornico še zadnjič strumno v zrak, ko so se lotili Oakeyevega hita Together In Electric Dreams.
S takšnim naborom iz kataloga svoje diskografije, nikakor ne moreš zatajiti. Nizanje hita na hit, dinamično gibanje kadrov prekaljenega in izpiljenega odrskega šov teatra, oplemeniteno z bogato igro odrske razsvetljave, ki je aktivno pomežikovala skozi uro in dvajset minut nastopa v najrazličnejših svetlobnih odtenkih barvnih kombinacij, suverena vokalna eksekucija! Brez opaznega spodrsljaja.
Prelep večer poln nostalgičnih občutkov, se je hipoma obrnil naokrog. The Human League delujejo v tem oziru, kot nosilci pradavnih izraznih struktur v glasbi, s katerimi so ob vzniku kariere delovali avantgardno, kasneje pa se uspešno vpeli v samo špico skupin “mainstreama” in postali kasnejši vzgled ostalim ultra-zaslužkarjem iz otočja Velike Britanije. Od Pet Shop Boys, do Mobyja. Glede na to, da so danes novi studijski albumi The Human League prej ultra-raritetna šok terapija, kot pravilo kontinuiranih izdaj, je vprašanje, če bomo imeli še kdaj priložnost užiti kak koncert skupine, zato ima tokratni obisk Tvornice kulture v Zagrebu toliko večjo vrednost.
fotografije: Bojan Horvat
Setlista
1.Never Let Me Go 2.Open Your Heart 3.Sound of the Crowd 4.Heart Like a Wheel 5.The Lebanon 6.Egomaniac 7.Empire State Human 8.Night People 9.Human 10.Love Action (I Believe in Love) 11.All I Ever Wanted 12.Tell Me When 13.Mirror Man 14.(Keep Feeling) Fascination 15.Don’t You Want Me —dodatek— 16.Being Boiled 17.Together In Electric Dreams
Galerija slik
