Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: MC Firestarters / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 17.08.2011
Število obiskovalcev: 150
Cena karte: 0,00€ (brez vstopnine!)
V kleni ježi novega galopa delujoče starešine slovenske hard rock scene Requiem pripravljajo novo ploščo. To ni več nova vest. Da ne gre zgolj za prazne besede in prazne obljube ter da se pomika nastajanje novega albuma v svojo zrelo fazo, pa je potrdil nastop skupine, povsem nenapovedan, namerno “skrit” ter kot tak namenjen obisku največjim prijateljem skupine. V obdobju nekaj tednov pred koncertom je zaokrožila zgolj enkrat pisemska okrožnica po FaceBooku in to je zadoščalo, da se je zbrala na prizorišču moto kluba “Firestarters” druščina nautolažljivih podpornikov skupine v krepostni številki dobrih 100 glav. Za kaj več bi lahko zidovi klubskega prostora pričeli pokati po šivih. Večja številka nikakor ni bila priporočljiva, saj je druga dekada letošnjega avgusta spremljana s silno lepim sončnim in vročim vremenom. Betonsko asfaltni okoliš botruje še dolgo v noč polnemu sevanju in sproščanju prejete toplote skozi dan, v podtalju kluba, kjer je stal seveda oder, pa prav tako nisi mogel ubežati skorajda tropski sopari. Celo pivo je bilo treba konzumirati takoj, če si želel preprečiti dezertacijo alkoholnih hlapov, sicer le to dosegalo želenih učinkov.
Dovolj epske uverture. Na odru so hard n’ heavy rockerji Tomcat. Skupina je nastala lanske jeseni iz zasedb žanrsko podobne izhodiščne vsebine, ki so jo nekdaj poosebljale Cyclone, Glenn More ter Strock. Na levem monitorju kleni in neuničljivi Gregor Šujica vihteč rožljajoči bas v spremstvu nove tovarišije, novih obrazov, z vznikom novega zagona, nove ere. Že od prvega riffa se je začutilo, da vlada v skupini jedrnata in kompaktna vez, ki omogoča ogretje pogonskega motorja na pravo delavno temperaturo. Tako pa je izzvenel tudi nastop nadebudnih mladih rockerjev. Kvartet razgiban na odru, razume poanto odrske igre, s silno zgledno komunikacijo in očesnim kontaktom med člani. Avtorske skladbe kot Purgatory, Goodbye in Metal Mania Hangover (parodija preteklih izkustev jutranjega zbujanja metalskega festivala v Komnu), posedujejo udarno potentni preplet klasičnih vsebin hard in heavy rocka stare šole z okusnim dotikom občutka za vnos melodije in več kot všečnega kitarskega soliranja. Tudi Rokov vokal je v vsem prepričljiv, poseduje občutek in se dobro znajde v različnih situacijah. Seveda je treba izpostaviti, da so Tomcat party rock band. V tem oziru bi se skupini odlično prilegel še peti član – vokalist s prostimi ekstremitetami, saj bi na tak način skupina še dodatno podžgala svoj “party atittude”, ki ga ne skriva, nastopi pa bi dobili na eksplozivnosti. Prav tako bi se lahko Rok v polnem osredotočal na igranje kitare, zasedba pa bi pridobila tudi na poziciji spremljevalnih vokalnih harmonij. Skratka v vsem nadebudno. Upajmo da skupini uspe spraviti čim prej avtorski material na uradni nosilec zvoka.
Requiem imajo veliko privržencev. Občinstvo pridobijo na svojo stran brez posebnih težav, saj sta Primož Romšak in Sergej Škofljanec zelo karizmatična front-mana. Vendar pa je treba pričeti ta spis iz druge izhodiščne točke. Requiem so se na tem “incognito” koncertu predstavili v osveženi podobi, z eno pomembno rošado. Skupino je zapustil Primož Romšak. Na njegovo mesto je v polni funkciji vokalista prestopil iz igranja bas kitare Sergej Škofljanec. Tako se je v skupini sprostila vrzel za sprejem novega basista. Zasedbi ni bilo treba oprezati prav dolgo. K njej se je priključil član zasedbe Kantor in Billysi Martin Rozman, ki je od lanskoletne izdaje božičnega rock festivala v Postojni, ko je pomagal nastopu zasedbe Rock Shock, korenito pridobil na bujnem lasišču. V roko so mu potisnili kar Škofljančev standardni Requiem petrstrunski bas in tudi na tak način zadržali značaj zvoka živih nastopov kar se, da pristen. O visokem razteznostnem koeficientu Martinovih prstov niti ni treba izgubljati besed. Mož je vražje podkovan v igri bas kitare, prav tako pa se čuti, da je za njim dolga kilometrina, zato povsem obvladuje princip odrske igre, tako da lahko brez težav hipoma parira zahtevam Requiem. Prav tako je bil več kot opazen izreden napredek Matjaža Marina. Bivši Cyclone kitarist (hm kako je svet majhen, kajne Šujo?) je odigral vse svoje nosilne solaže in prehode med koncertom najbolj suvereno doslej (referenčna nastopa Requeim: Dornberk 31.07.2010 in Postojna 30.12.2010), z dotikom pristne ihte in ostrega fokusa polne kontrole. Mož je izvrsten glasbenik, bistveno pa je to, da se čuti, kako je zrasel s skupino od časa njegove stalne priključitve. O Mihi Nedohu ne gre zgubljati besed. Je eden najboljših rock in metal bobnarjev mlade generacije na slovenskem in tudi to pot je njegova eksplozivnost ter občasno vpletanje dvojne bas boben stopalke korenito zamlela in zamajala tla klubskih prostorov.
In glavna lika skupine? Mož, ki pooseblja Requeim, karizmatični vodja Marko Slokar s polno kontrolo nad tem kaj počenja njegova skupina na odru, oprt v kleno izvedbo težko valečih riffovskih figur in oborožen s klasičnim Gibson Les Paul zvokom. Tu naj vpletem tudi “točko 2.” zaradi katere je bil sklican koncert. Zasedba je želela predstaviti tudi dve povsem novi skladbi. Prva je skladba imenovana “Slovenska”, druga pa malo kasneje oziroma na sredini nastopa izvedena “Fallen Angel”! Torej naslovna skladba novega albuma. Sergej je med najavo skladbe namignil, da zna dobiti naslov albuma še zaključni “s”, se pravi “Fallen Angels”. Če se kdo spominja klasike Uriah Heep iz leta 1978 z naslovom “Fallen Angel”, je opcija z dodanim “s” okraskom v tem oziru celo priporočljiva solucija. Po slišanem bo novi album definitivna bomba. Navita Fallen Angel poseduje vso karizmo in lik preteklih del skupine (karakteristik rock bombastike), seveda zrelostno nadgrajen za novi čas. Počakajmo še malo na rezultate.
Petje hvalnic Sergeju Škofljancu je že skoraj samoumevno, kot dihanje zraka. A dejstva so dejstva. “Sergio” je znova opravil svojo vlogo z največjo odliko. To pot je imel proste roke, zato je bila njegova komunikacija v vlogi forntmana s publiko še mnogo intenzivnejša in dosegala še večji učinek. Znova briljantna eksekucija v vseh ozirih, prenos srednjih v višje in najvišje lege z izdelanim falssetom, ki v tem atributu prenosa ne izgublja kančka moči. Pevec, ki sodi v špico rock vokalov Slovenije in brez dlake na jeziku trdim, da tudi daleč izven ozemlja Slovenije.
Skupina je odtrenala material svojih standardov suvereno in z izjemno samozavestjo. Edina resna bitka, ki so jo fantje bili to pot, je bilo pomanjkanje razpoložljivega kisika. Nizek strop, reflektorji iz neposredne bližine uperjeni v obraze in telesa glasbenikov, je ustvarjalo pogoje prave peklenske savne.
Pozitivnih občutij pa to ni moglo zatreti. Prisotnost članov drugih zasedb, ki so tako ali drugače povezane z Requiem in resnično največjih prijateljev skupine v intimnem krogu, kjer se domet rock n’ rolla še posebej zaje pod kožo in dotakne, so razpihovali antemi skupine od otvoritvene Zvezdno nebo, pa med drugim Amsterdam, Kaja, Mr. Twister, Ogenj, Kraljica noči, Križarji, seveda nadobvezne Stare device, v dodatku Heroji in ponovljeni Amsterdam. Zares enkratno izkustvo druženja, ki te povsem zbliža s skupino, kot le redko kateri koncertni prostor. To je bil tudi osnovni namen skupine, ki je že v preteklosti pokazala izjemen čut spoštljivosti do vse izkazane zvestobe s strani njenih fanov. Ta pristna vez med publiko in skupino s pregovorim “zvestoba do groba”, ostaja torej permanentna stalnica.
Zvok v prostoru odličen, ravno prav glasen, bobni umerjeni na pravi jakosti, kar je pravzaprav v tako majhnih klubskih prostorih načeloma najtežje dejanje, pri kalibraciji doseganja pravšnjih zvočnih karakteristik koncertov.
Requiem so se torej predstavili v luči velike skupine, ki potrjuje, da zasedba še naprej jaše na valu svežine, odrske zagrizenosti in kreativnega zagona. Z novim albumom na poti in po doživetem nastopu, poglabljajo prenovljeni in okrepljeni Requiem na Slovenskem še naprej svoj domet ene najbolj prepričljivih odrskih rock atrakcij.
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
1. Intro 2. Zvezdno nebo 3. Amsterdam 4. Kaja 5. Slovenska 6. Mr. Twister 7. Pozabi na vse 8. Ogenj 9. Kraljica noči 10. Križarji 11. Čarovnice 12. Fallen Angel 13. Udari nazaj 14. R N R 15. 12. let 16. Pekel in raj 17. TV 18. Gospa 19. Stare device —dodatek— 20. Heroji 21. Amsterdam
Galerija slik
